Močno potenje (hiperhidroza)

• Zakaj se potimo?

• Hiperhidroza – kaj je to?

• Kdaj je potreben zdravniški pregled?

• Ali je hiperhidrozo mogoče zdraviti?

• Nasveti proti močnemu potenju

• Zaključek

Zakaj se potimo? 

Naše telo ima več kot 2 milijona znojnic, ki ležijo tik pod kožo. Ko se telesna temperatura zviša – zaradi vročine, športa ali telesnega napora –, možgani po živčnih poteh pošljejo signal: vklopi hlajenje. Žleze nato izločijo tekočino, ki na površini kože izhlapeva in pri tem odvaja toploto – preprosto, a učinkovito. 

Ta mehanizem se sproži tudi takrat, ko vzrok nista ne vročina ne šport – v resničnih nevarnih situacijah (na primer v prometu, ob naravnih nesrečah ali telesnih napadih) in ob čustvenem stresu (na razgovoru za službo, izpitu ali prvem zmenku). Telo bliskovito izloči stresne hormone, kot sta adrenalin in kortizol. Zaradi tega se krvne žile razširijo, srčni utrip se pospeši, mišice pa se napnejo. Zaradi močnejše prekrvavitve se zviša tudi telesna temperatura, na kar se znojnice nemudoma odzovejo. 

Dobro je vedeti: znoj je naraven izloček brez vonja. Vonj nastane šele, ko ga začnejo razgrajevati bakterije na koži. Pri tem obstaja zanimiva razlika: medtem ko je znoj zaradi vročine večinoma sestavljen iz vode in elektrolitov, znoj zaradi strahu vsebuje tudi beljakovine in maščobe. Ko jih bakterije razgrajujejo, nastane vonj, ki ga večina ljudi zaznava kot posebno neprijetnega.

Hiperhidroza – kaj je to? 

Vsi se potimo – nekateri bolj, drugi manj. Pri nekaterih ljudeh pa so znojnice nekoliko preveč dejavne. Za to obstaja medicinski izraz: hiperhidroza, ki izhaja iz grških besed hyper (prekomerno) in hidros (znoj). 

Ljudje s hiperhidrozo se potijo precej bolj, kot je potrebno za uravnavanje telesne temperature, pogosto celo brez očitnega razloga. Ni športa, vročine ali vznemirjenja – znojnice preprosto delujejo po svoje. Dlani so vlažne, čelo se sveti, stopala pa puščajo sledi. 

Hiperhidroza zdravju ne škoduje. Vendar jo številni doživljajo kot veliko breme, ki jih spremlja skozi ves vsakdan. Zaradi nje lahko močno trpi samozavest, s tem pa tudi kakovost življenja. 

Vse oblike hiperhidroze niso enake. V medicini razlikujemo med dvema osnovnima oblikama: primarno in sekundarno hiperhidrozo. 

Primarna (žariščna) hiperhidroza 

Primarna hiperhidroza je pogostejša oblika. Prizadeti se večinoma potijo »žariščno«, torej na določenih, jasno omejenih delih telesa – najpogosteje na dlaneh, podplatih, pod pazduhami ali na obrazu. 

Zanjo je značilno: 

• Pogosto se začne že v otroštvu ali mladostništvu, včasih celo v zgodnjem otroštvu. 

• Pojavlja se na obeh straneh telesa (na primer na obeh dlaneh ali pod obema pazduhama). 

• Ponoči se ne pojavlja. 

• Ne povzroča je nobena osnovna bolezen. 

Natančni vzroki še niso povsem pojasnjeni. Raziskovalci domnevajo, da je simpatični živčni sistem – del živčevja, ki uravnava nehotene telesne funkcije – preveč dejaven. Pošilja preveč »ukazov za potenje«, tudi kadar zanj sploh ni potrebe. 

Znano pa je, da ima pomembno vlogo genetska nagnjenost. Če imajo hiperhidrozo starši ali sorojenci, je tveganje, da se razvije tudi pri vas, večje. 

Sekundarna (generalizirana) hiperhidroza 

Sekundarna hiperhidroza je redkejša oblika. Pri njej je močno potenje »sekundarno«, torej simptom drugega osnovnega vzroka, na primer bolezni (npr. prekomernega delovanja ščitnice) ali hormonskih sprememb (npr. menopavze). Lahko je tudi zgolj neželeni učinek nekaterih zdravil (npr. antidepresivov). 

Za sekundarno obliko je značilno: 

• Je »generalizirana«, zato pogosto prizadene celotno telo in ne le posameznih predelov. 

• Pojavi se lahko tudi ponoči. 

• Običajno se začne v odrasli dobi, pogosto nenadoma. 

• Prenehala naj bi, ko je osnovni vzrok odpravljen oziroma ustrezno zdravljen. 

Kdaj je potreben zdravniški pregled? 

Močno potenje je pogosto nenevarno, vendar se lahko v redkih primerih v ozadju skriva kaj resnejšega, zato je vzrok smiselno preveriti. Zdravniško pomoč poiščite, če: 

• se je močno potenje pojavilo nenadoma in na novo, brez očitnega razloga; 

• prizadene celotno telo (ne le dlani, stopal ali pazduh); 

• se ponoči močno potite; 

• potenje spremljajo druge težave, kot so nepojasnjena izguba telesne mase, razbijanje srca, povišana telesna temperatura, tresenje ali huda utrujenost; 

• menite, da je potenje sprožilo zdravilo; 

• potenje močno omejuje kakovost vašega življenja. 

Najprej se obrnite na svojo osebno zdravnico ali osebnega zdravnika. Po potrebi vas bosta napotila v ambulanto za zdravljenje hiperhidroze. 

Ali je hiperhidrozo mogoče zdraviti? 

S hudo primarno hiperhidrozo se vam ni treba preprosto sprijazniti. Mogoče jo je zdraviti. 

Na voljo so kreme ali raztopine z učinkovinama aluminijev klorid (vsaj 15 %) ali glikopironij. Nanesejo se neposredno na kožo in zmanjšajo nastajanje znoja že na mestu njegovega nastanka. 

Če to ne pomaga, je vredno poskusiti z iontoforezo (terapijo z enosmernim tokom). Pri njej so prizadeti deli telesa – najpogosteje dlani ali stopala – izpostavljeni šibkim električnim impulzom, ki umirjajo živce in tako zmanjšujejo nastajanje znoja. 

Druga možnost so injekcije botulinskega toksina (botoksa), ki lahko zavrejo prenos živčnih signalov v bližini znojnic. Ker je njihov učinek časovno omejen, je treba postopek redno ponavljati. 

Pri zelo izrazitih in trdovratnih oblikah hiperhidroze se lahko za zaviranje nastajanja znoja uporabijo posebna zdravila. Mogoči so tudi manjši kirurški posegi, pri katerih odstranijo znojnice. 

O tem, katera metoda je za vas najprimernejša, se posvetujte s svojo zdravnico ali zdravnikom. 

Pomembno: Pri sekundarni hiperhidrozi je v ospredju zdravljenje osnovnega vzroka. Če se na primer zdravi prekomerno delovanje ščitnice ali prilagodi zdravljenje z zdravili, se potenje pogosto občutno zmanjša ali povsem preneha. 

Nasveti proti močnemu potenju 

Ob Sie nun tatsächlich eine Hyperhidrose-Diagnose haben oder einfach mehr schwitzen als Ihnen lieb ist: Diese Tipps können helfen, Ihren Alltag trotz schwitziger Momente leichter zu machen. // Ne glede na to, ali imate potrjeno diagnozo hiperhidroze ali se preprosto potite bolj, kot bi si želeli, vam lahko ti nasveti olajšajo vsakdan kljub trenutkom močnejšega potenja.

Zaključek 

Potenje je življenjsko pomemben mehanizem, vendar lahko nenehno čezmerno delovanje znojnic občutno vpliva na vsakdan in samozavest. Dobra novica je, da je hiperhidroza danes dobro raziskana in da je na voljo širok nabor možnosti – od ustreznega antiperspiranta in premišljene izbire oblačil do medicinskih terapij, kot sta iontoforeza ali zdravljenje z botulinskim toksinom. 

Če menite, da vaše potenje presega običajno raven, se je pojavilo nenadoma ali omejuje kakovost vašega življenja, se najprej obrnite na osebnega zdravnika. Ta lahko ugotovi, za katero obliko gre in katero zdravljenje bi bilo za vas najprimernejše. Do takrat lahko veliko dosežete že z manjšimi prilagoditvami v vsakdanjem življenju, pogosto pa precej pritiska zmanjša tudi odkrit pogovor o tej temi.