Izraščanje mlečnih zobkov
Kristina Stare, dr. med, spec. pediatrije
dm drogerie markt d.o.o.
Čas branja 3 Min.
•
12. 2. 2026
Izraščanje mlečnih zob je pomemben in povsem naraven del otrokovega razvoja. Vrstni red izraščanja zob je dokaj predvidljiv, časi izraščanja pa so zelo raznoliki. Najpogosteje se začne okoli 6. meseca starosti.
Prvi izraščajo mlečni sekalci, običajno najprej prva spodnja sekalca nato zgornji sekalci, sledijo stranski sekalci, prvi kočniki, podočniki in nazadnje drugi kočniki. Zaporedje ni vedno nujno takšno, zato drugačno zaporedje izraščanja ni razlog za skrbi. Vseh mlečnih zob je 20. Celoten proces izraščanja mlečnih zob se običajno zaključi med 2. in 3. letom starosti.
Znaki izraščanja zob
Izraščanje zob spremljajo različni znaki, ki so večinoma normalni in prehodni. Dlesen je lahko rahlo otečena, napeta in občutljiva, kar otroku povzroča neprijeten občutek. Zaradi tega otrok pogosto čuti potrebo po grizenju predmetov, saj pritisk na dlesen začasno ublaži bolečino. Kljub različnim mitom je pomembno omeniti, da ne pride vedno do hude bolečine pri izraščanju zob. Vsak otrok doživi to obdobje drugače; nekateri se soočajo z manj težavami, medtem ko drugi lahko občutijo precejšnje nelagodje. Nelagodje ob izraščanju zob je le začasno in lahko traja nekaj dni.
Med pogostimi znaki izraščanja so:
povečano slinjenje,
potreba po grizenju igrač, rok ali prstov,
občutljive ali rahlo otečene dlesni,
pogostejše prebujanje ponoči, nemiren spanec,
zmanjšan apetit,
drgnjenje lic ali ušes,
večja potreba po bližini staršev
razdražljivost, jokavost,
Pomembno pa je poudariti, da driska, bruhanje in povišana telesna temperatura niso tipični znaki izraščanja zob. Če se pojavijo, je verjetneje, da gre za okužbo ali drugo bolezen, zato je priporočljiv posvet s pediatrom. Pogosto pa zobje izraščajo sočasno ob okužbi, ki jih otroci pogosto prebolevajo.
Ukrepi za zmanjšanje bolečine
Starši lahko otroku pomagajo blažiti bolečino z nežno masažo dlesni s čistim prstom ali silikonskim naprstnikom. Zelo učinkovito so hladno (ne zamrznjene) grizalo, hladne krpice ali žlica, saj hlajenje pomiri razdražene dlesni. Starejši dojenčki lahko grizejo trše kose hrane, kot npr. ohlajeno kumaro. Poleg lajšanja bolečin ima pomembno vlogo tudi čustvena podpora, saj otroci v tem obdobju potrebujejo več bližine, tolažbe in potrpežljivosti.
Ob izraziti bolečini lahko otrok prejme tudi protibolečinsko sredstvo v ustreznem odmerku, npr. paracetamol.
Odsvetuje se mazanja dlesni z alkoholom ali domačimi pripravki. Izogibajte se dajanju medu, sladkih gelov ali sirupov na dlesni ali dude. Prav tako se odsvetujejo geli, ki vsebujejo anestetike (lidokain, benzokain) ter jantarne ogrlice, saj predstavljajo tveganje za zadušitev.
Kdaj začeti z nego zob?
Ko prvi zobek izraste, je pomembno začeti z ustno higieno. Zobek lahko začnemo umivati s silikonskim naprstnikom, kasneje pa z mehko otroško ščetko, ki je prilagojena ustrezni starostni skupini (npr. 0-2 leti) in zobno pasto, ki je prav tako prilagojena otrokovi starosti. Do drugega leta starosti uporabite količino, velikosti riževega zrna, ki vsebuje 1000 ppm fluoridov. Čistiti je potrebno zjutraj in zvečer toliko časa, da zob počistimo iz vseh strani.
Priporočljivo je, da otrok prvič obišče zobozdravnika v starosti enega leta. Na tem pregledu zobozdravnik preveri razvoj in stanje zobkov ter staršem poda usmeritve za pravilno nego, prehrano in preprečevanje zobne gnilobe.
VIRI: