Retinoidi so blagodejni za vsako kožo 

Želja po lepi in mladostni koži je prisotna že zelo dolgo časa. A zdi se, da smo v sodobni družbi ženske postale s tem dobesedno obsedene. Se strinjate?  

Mislim, da nisem pravi naslov za to vprašanje, glede na to, s čim se ukvarjam :D. Beseda obsedenost se mi zdi preveč negativna. Želja po lepšem, pa tudi mladostnejšem videzu kože in s tem povezana prizadevanja so po mojem mnenju nekaj pozitivnega –  če seveda posameznica ne izhaja iz stiske in želje po doseganju nerealnih idealov. Staranja kože ne moremo ustaviti, lahko pa ga z ustreznim pristopom upočasnimo in v tem ni nič slabega. Ravno nasprotno. Tovrstna prizadevanja so namreč tesno povezana s podpiranjem zdravja kože – saj brez zdrave kože ni lepe, še manj pa mladostne kože. Če taka t. i. obsedenost prinese več zdravih, negovanih kož, ni s tem nič narobe. Kot ni nič narobe s prizadevanji splošnega ohranjanja mladosti celega telesa z ustrezno prehrano, rednim gibanjem ipd., saj nam to prinaša kakovostno starost. Ja, tudi s stališča kože, saj je lep zunanji videz zgolj posledica njenega zdravja. Na primer: Za mladosten videz kože je alfa in omega zaščita kože pred soncem / UV-sevanjem, ki poleg prehitrega staranja kože povzroča tudi kožna obolenja, med katerimi so nekatera smrtonosna. Če karikiram – »obsedenost« z mladostnim videzom kože ti lahko tako tudi reši življenje. ;) 

Čeprav lahko najdemo ogromno mnenj in informacij o negi kože, marsikatera ženska še vedno ne zna presoditi, kaj je učinkovita nega zanjo. Kaj bi vi svetovali taki ženski? Kam po »pomoč«?  

Res je, informacij je veliko, relevantnih, dejansko uporabnih in marketinško neodvisnih informacij pa premalo. Zato bi seveda priporočila knjigo Živjo, lepa koža, ki sva jo napisali skupaj s soavtorico Tajko Selan. Najina knjiga je odličen začetek poti do optimalne nege kože za vsakega bralca. Dodatno pa sta najina Instagram profila, pa tudi bloga, odličen vir tovrstnih informacij, saj redno objavljava tako izobraževalne vsebine kot tudi napotke in predloge izdelkov.  

Obstaja cela vrsta sestavin v lepotnih izdelkih, ki obljubljajo bolj mladosten, zdrav in bleščeč videz kože:  Od vitamina C, Q10, hialuronske kisline do retinala, če jih naštejemo samo nekaj. Bi morala biti katera od ključnih sestavin v dnevni negi prav vsake ženske?  

Ja, zaščitni faktorji :D. 

UV-sevanje povzroča med 80-90% staranja kože. Torej krema z zaščitnim faktorjem je najpomembnejši element anti-aginga kože. Kar se tiče sestavin, pa ni »univerzalne ključne sestavine«, razmišljati moramo v smeri dobro zaokrožene, večopravilne nege, ki bo opravljala svoje delo vzdrževanja mladostnega videza kože. Vključiti poskušamo čim več sestavin, ki naslavljajo in preprečujejo znake staranja in to so vse navedene, razen morda hialuronske kisline, katere naloga je kakovostno vlaženje kože in ne spada med »anti-aging« sestavine, čeprav jo marketing rad tako oglašuje.  

Morda konkretno za preprečevanje staranja kože res najbolj izstopajo retinoidi in ravno te bi priporočala prav vsaki koži, čim prej. Gre za vitamin A v različnih oblikah, vse te oblike pa spadajo v skupino retinoidov – v kozmetiki so to večinoma retinol in retinal in drugi šibkejši derivati – estri. Retinoidi so dejansko kralji »anti-aginga«, ampak brez ustrezne zaščite pred UV-sevanjem nimajo pravega smisla.

Pri katerih letih je priporočljivo začeti uporabljati kreme s tovrstnimi sestavinami?  Lahko prezgodnja nega s katero od teh sestavin na dolgi rok škodi naši koži? 

Čim prej, saj je naloga nege kože vzdrževanje in ohranjanje, preprečevanje, ne brisanje, kot jo sicer kozmetični marketing rad predstavlja. To, da se tovrstnih sestavin koža navadi, ali da lahko škodijo, je nesmiseln mit, skregan z vsako logiko. Mladostna koža je posledica preprečevanja škode, preprečevanja nastanka pigmentnih madežev, preprečevanja razgradnje kolagena in elastina, preprečevanje izsuševanja ipd. –  nega kože je v 80 % preventiva, pri kurativi ima zelo omejen domet – torej čim prej, tem bolje.  

Dotakniva se nekoliko bolj podrobno retinoidov, ki izvirajo iz vitamina A. Kateri retinoidi so nam na voljo v kremah za nego kože in kaj so njihovi učinki?

V kozmetični ponudbi sta najpogostejša retinol, retinal in ester – retinil palmitat. Slednji je v splošnem šibak, saj potrebuje 3 korake, da se pretvori v biološko razpoložljivo obliko, retinojsko kislino. Retinol potrebuje denimo 2 koraka, retinal pa samo enega. Toliko za idejo, dejansko je za ocenjevanje moči učinka retinoidov potrebno vzeti v ozir tako obliko kot koncentracijo in celotno formulacijo. V kozmetični ponudbi lahko namreč najdemo šibke izdelke z retnalom ali retinolom in močne izdelke z retinil palmitatom. Kaj je za potrošnika tu pomembno? Najbolj to, da izdelek dobro tolerira (močni retinoidi lahko namreč dražijo) in ga lahko uporablja dosledno na dolgi rok, saj se le tako lahko nadejamo pozitivnih učinkov retinoidov. Na koncu ni bistvenih razlik med oblikami in koncentracijami, saj je najpomembnejša doslednost uporabe na dolgi rok. 

Česa se lahko nadejamo? Učinkoviti so pri kopici kožnih težav, kot so akne, upadlost, gube, madeži, široke pore, ipd. Poenostavljeno –  retinoidi komunicirajo s kožnimi celicami in jim ukazujejo, naj se lepo obnašajo. Koža se hitreje obnavlja, v njej nastaja več kolagena, pore se manj manj mašijo, polt je bolj enakomerna in sijoča, tonus je boljši ipd. Na dolgi rok! Tudi retinoidi niso radirka. 

Od česa je odvisno, kateri retinoid vključiti v svojo nego?  

Ni tako pomembno; bistveno je, da izberemo enega, je pa na splošno bolje, če se držimo retinola ali retinala, saj so formulacije z estri, npr. retinil palmitatom praviloma (so pa izjeme) nekoliko prešibke, za vidnejše anti-aging učinke v doglednem času. Kot rečeno, bo na dolgi rok vsak retinoid opravil svoje delo, ampak je vseeno bolj smiselno poseči po retinolu in retinalu v ponudbi.  

Je lahko ta vrsta nege za koga neprimerna, morda celo škodljiva? 

Za vsako kožo bodo retinoidi blagodejni, če bomo izbrali ustrezno obliko/koncentracijo in jih pravilno uporabljali v skladu z odzivom naše kože. Pri močnih retinoidih je potrebno uvajanje (npr. na začetku uporaba zgolj nekajkrat tedensko z opazovanjem kože) in previdnost. V zadnjih letih opažam porast uporabe čiste retinojske kisline (retinol, retinal, estri se šele v koži pretvorijo vanjo) – tretinoina, ki je sicer zdravilo in ni v prosti prodaji (z razlogom!), a ga uporabnice nekje izbrskajo, saj so nekje prebrale, da je to najboljše proti staranju kože. Ker nimajo dovolj znanja o uporabi, si s prepogosto in preobilno uporabo poškodujejo naravno zaščito kože in tako imamo epidemijo »skurjenih« kož. Neustrezna uporaba kožo namreč razdraži, lahko se pojavi rdečica, srbečica, ekcem ipd. Pri izdelkih z retinoidi v prosti prodaji je ta verjetnost sicer zelo nizka, a vseeno moramo z višjimi koncentracijami retinoidov ravnati spoštljivo, da si ne bi naredili več škode kot koristi. Katere so višje/močnejše koncentracije? Nimamo neke uradne lestvice, a je to pri retinolu okvirno nad 0,3%, pri retinalu nad 0,05%. Nova uredba sicer določa, da ne bo več dovoljena uporaba retinola nad 0,3% v kozmetičnih izdelkih, ravno zaradi tveganj pri neprevidnih uporabnikih. Maksimalne koncentracije retinala pa (na srečo) še niso omejili.  

Pod črto – potrošniku v splošnem ni treba pretirano skrbeti, da bi si z izdelki z retinoidi v prosti prodaji naredil kako škodo, a vseeno priporočam uvajanje (ne takoj vsak dan na debelo) in opazovanje odziva kože – to je namreč zelo individualno. 

Zaupajte nam še kakšen praktičen lepotni nasvet, ki bi prav prišel prav vsaki ženski?  

Manj je več. Ne komplicirajte z nego kože, ta je v resnici zelo enostavna, čeprav nam kopica informacij in marketing narekuje drugače – pač to je biznis. Kar 80 % optimalne nege kože predstavljajo ustrezno čiščenje, vlaženje in zaščita pred UV-sevanjem. Že s temi osnovnimi koraki, boste naredile ogromno za zdravje in posledično mladosten videz vaše kože, vse ostalo je pika na i k še boljšim rezultatom – v tem kontekstu so za cilj mladostnega videza res najboljša izbira retinoidi.