Korak za korakom do praga vašega doma

Več kot 1.200 malih kmetovalcev goji to eksotično sadje v Hosagundi in sosednjih pokrajinah. Posamezne kmetije so s svojimi 4–8 hektarji dokaj majhne.

Mali kmetje so se odločili za sodelovanje, saj jim prinaša številne prednosti. Z združitvijo so lahko optimizirali postopke, začeli uporabljati skupne vire in standardizirali postopke certificiranja. Kot del združenja so kmetje deležni tudi brezplačnega šolanja in gnojil biodinamične pridelave.

42-letni Ramesh nangko dobavlja že od leta 2011. Poleg nangke prideluje tudi kokos in proso. Njegova polja so že več generacij v družinski lasti, prevzel jih je namreč od svojega očeta. Ramesh je svojo kmetijo leta 2008 preusmeril v biodinamično pridelavo. Poudarja, da je vsak posamezen korak v delovnem procesu pridelave zelo pomemben, da je rezultat pridelek vrhunske kakovosti.

Santosh je star 38 let. Tudi on je kmetijo prevzel od svojih staršev. Leta 2012 je prešel na biodinamično obdelavo polj. Goji predvsem nangko, tamarindo, indijske oreščke, proso in kokos. Tako Ramesh kot Santosh sta ponosna na to, da od leta 2019 gojita novo sorto nangke, ki vsebuje manj lepljivega rastlinskega soka in jo je zato kasneje lažje predelati.

Nangka raste na deblu drevesa. Na leto obrodi približno 250 plodov, en sadež pa lahko zraste do 100 cm visoko in tehta 50 kg. Nangka cveti od septembra do februarja. Plodovi rastejo vse leto, vendar je glavno obdobje za obiranje od aprila do maja ter od decembra do januarja, saj je faza cvetenja v deževnem obdobju slabša.

Po približno 80 dneh oberejo še nezrele plodove. Pri tem uporabljajo srp na teleskopski palici, s katerim je mogoče nangko obirati s tal, ne da bi se kmetje morali povzpeti na drevo. Ta način obiranja je zanje tudi veliko varnejši.

V tej fazi sadeži še niso sladki – nezrela sredica sadeža je nevtralnega okusa in kot taka idealna kot nadomestek mesa. Zreli plodovi pa imajo okus, ki spominja na mešanico manga, banane in ananasa.

Nangka je sestavljena iz različnih delov rastline. Notranja sredica, ki obdaja semena, se v botaniki imenuje »čebulica«. To so pravzaprav cvetni listi sadja nangke.

Sveže obrano mlado nangko odpeljejo v začasno skladišče, kjer zbirajo pridelek malih kmetovalcev na enem mestu, nato pa vse skupaj odpeljejo na mesto predelave.

48-letni Shiva Kumar za združenje malih kmetov dela že od leta 1999. Kot delavec na terenu je Shiva v stalnem kontaktu s kmeti in jih redno obiskuje na kmetijah. Tam jih usposablja in jim svetuje na področju ekološke pridelave. Shiva živi s srcem za kmetijstvo in upa, da bo lahko še naprej sodeloval s kmetovalci ter predajal naprej svoje znanje in navdušenje nad ekološko pridelavo.

Ko sadeži nangke prispejo v predelovalni obrat v Bengaluruju, se najprej opravi vhodni pregled. Preveri se kakovost in sadeže ponovno razvrsti glede na zrelost.

Nangko najprej olupijo,

nato pa jo narežejo na majhne koščke. Lupino in vse druge neužitne dele izločijo ter uporabijo za kompostiranje ali proizvodnjo gnojil.

Koščke sadja potem blanširajo.

V naslednjem koraku dajo sadeže v slanico in z njimi napolnijo pločevinke.

Pločevinke dobro zaprejo in avtoklavirajo. To pomeni, da jih skupaj z vsebino izpostavijo visokim temperaturam in tlaku – tako kot v ekonom loncu. Na ta način jih zanesljivo sterilizirajo.

Zaradi zagotavljanja kakovosti se blago pred pakiranjem na palete in prevozom v pristanišče Chennai testira v različnih laboratorijih. Preden blago z ladjo odpotuje v Hamburg, se opravi še dodaten končni pregled.

Harshita je stara 23 let in od leta 2019 dela v združenju kmetov na področju predelave sadja nangke. Odgovorna je za to, da je vsaka pločevinka označena s pravilnimi podatki, kot sta številka serije in minimalni rok trajanja. Pri delu ji je še posebej všeč usklajevanje in dogovarjanje s sodelavci. V podjetju se želi v prihodnje tudi strokovno izpopolnjevati in razvijati.

Viji, 51 let, je vodja obrata. Pri delu ji je še posebej všeč podpora ženskam in njihovo opolnomočenje. Z delom v tovarni pridobijo določeno mero neodvisnosti, imajo lasten in reden dohodek ter niso odvisne od svojih družin ali soprogov. Tako lahko živijo samostojno. Združenje prav tako poskrbi, da otroci zaposlenih obiskujejo šolo in imajo zanesljiv dostop do izobraževanja.