Škoda je, da bi sadje, zelenjavo in kruh metali stran

Povprečen Slovenec letno zavrže približno 68 kg hrane, predvsem sadja in zelenjave, čeprav sta še užitna. V nadaljevanju smo pripravili sedem nasvetov, kako se izogniti tolikšni količini odpadkov. 

Načrtujte nakup 

Z dobrim načrtom boste naredili že polovico dela. Vzemite si čas in načrtujte, kaj boste kupili ta teden. Pripravite si načrt obrokov in nakupovalni seznam. Če za ponedeljkovo kosilo potrebujete samo polovico brokolija, v istem tednu načrtujte še eno jed, kjer ga boste potrebovali. Tako se boste izognili nepremišljenim nakupom. Nasvet: Nikoli ne nakupujte lačni.

Preverite rok uporabe 

Preverite datum, do kdaj je živilo uporabno, a se nanj ne zanašajte slepo. To je le datum, do kdaj proizvajalec pri pravilnem shranjevanju zagotavlja njegovo uporabnost. To pomeni, da živilo običajno zdrži dlje, kot je navedeno na njem. Preden ga zavržete, preverite njegovo barvo, videz in vonj. Bodite pozorni na živila, na katerih piše “porabiti do” – takšna oznaka je na izdelkih, ki se hitro pokvarijo. Živilo po tem datumu raje zavrzite.

Pravilno shranjevanje živil 

Vse je v pravilnem shranjevanju. Nekatere vrste zelenjave najbolje obstojijo v kleti, druge zavite v navlaženo brisačko, tretje na okenski polici. Če jih hranimo skupaj, se hitro lahko pokvarijo tudi nekatere vrste sadja, zato bodite pozorni tudi na to.

Zamrzovanje in vkuhavanje 

Zelenjavo, kruh in pripravljena živila, pa tudi celo zelišča lahko hranite v zamrzovalniku. Slednja lahko zamrznete skupaj z malo oljčnega olja v modelčkih za izdelovanje ledu. Nato jih enostavno odmrznete in uživate v zeliščih, kakor bi bila sveže nabrana. Na ta način lahko shranite tudi koščke sadja v vodi. Sadne ledene kocke privlačijo poglede, ko jih stresemo v kozarec soka ali koktajla. 

Če v zamrzovalniku nimate prostora, lahko sadje konzervirate ali skuhate marmelado. 

Porabite ostanke 

Z malo ustvarjalnosti lahko kuhinjske ostanke, preden se pokvarijo, hitro in preprosto uporabite v drug namen. Star kruh lahko postane sestavina v sladkem narastku, krutonih ali polpetih. Ostanke piškotov lahko zdrobite in z njimi dekorirate sladice. Obtolčeno sadje obrežite in ga zmiksajte v smuti ali skuhajte kompot. Priloge lahko v hladilniku hranite do dva dni ali pa z njimi obogatite testenine, mlečni riž ali kakšno drugo glavno jed.

Redno čistite hladilnik 

Da hladilnik ne bo postal površina, na kateri se hranijo bakterije in glivice, ga enkrat mesečno temeljito očistite. Majhne madeže odstranite že takoj, ko nastanejo. Predvsem pa živila neprodušno zaprite in odstranite pokvarjeno sadje in zelenjavo, da se bakterije ne razmnožijo in uničijo še več živil. 

Jejte v družbi 

Pred dopustom, večjim nakupom za dušo ali ker ni bilo mogoče kupiti manjšega pakiranja – včasih enostavno kupimo preveč in ne moremo vsega pojesti sami. Obstaja rešitev, in sicer, da hrano razdelimo. Organizirajte zabavo s prijatelji in sosedi ali pa skuhajte hrano za nekoga, ki jo potrebuje. 

Babičine skrivnosti, ki jih je treba izdati

Zaščitite torto pred izsušitvijo 

Ko je torta enkrat narezana, se hitro posuši. Pomagajte si tako, da na konec položite kos kruha za toast, ki se nato strdi namesto torte. Potem ga lahko uporabite za knedlje ali sladek narastek. 

Ostanki na stenah kozarcev živil

Iz domnevno praznih kozarcev majoneze, gorčice in čokoladnega namaza lahko ustvarite prave kulinarične mojstrovine. V kozarec natočite malo kisa in olja, dodajte sol in poper ter s to mešanico začinite solato. Enako lahko naredite s čokoladnim namazom in vročim mlekom – in kakav je končan. 

Ožemite limone, namesto da jih narežete 

Če potrebujete čisto malo limoninega soka, sadeža ne prerežite, saj se bodo ostanki hitro pokvarili. Z zobotrebcem zabodite v lupino in iztisnite ravno toliko soka, kot ga potrebujete. Luknjico zaprite z lepilnim trakom in limono postavite nazaj v hladilnik.