Kdaj se dojenčki začnejo smejati?
Verjetno ni nič bolj prisrčnega kot nasmeh in smeh dojenčka. Kdaj se dojenček začne smejati – in kdaj nasmeh ni več zgolj refleks? Preberite, kaj se skriva za dojenčkovim smehom.
dm drogerie markt d.o.o.
Čas branja 6 Min.
•
20. 1. 2025
Zakaj se dojenčki smejijo?
Kdaj se dojenčki začnejo smejati – in zakaj pravzaprav? Dojenčki se v različnih razvojnih fazah smejijo iz različnih razlogov. Medtem ko gre pri nasmehu v maternici za spontano krčenje obraznih mišic, se kasneje dojenčki smejejo, da bi se povezali s svojimi najbližjimi skrbniki.
Smeh je gesta, ki zahteva veliko fizične koordinacije, saj se takrat aktivira približno 300 mišic. A smeh je tega vreden: Ko se dojenčki smejijo, se sproščajo hormoni sreče. Ti delujejo protibolečinsko, krepijo imunski sistem, pljuča in srčno-žilni sistem.
Kdaj se dojenček začne smejati?
Razvoj dojenčkovega smeha poteka v različnih fazah. Sprva sta smeh in nasmeh zgolj refleksa, ki pa s časom in socialnimi interakcijami otroka z njegovo okolico postajata vedno bolj ciljno usmerjena.
Na vprašanje Kdaj se dojenčki začnejo smejati? torej obstaja več odgovorov.
Smejanje pred rojstvom
V resnici se dojenčki smehljajo že pred rojstvom, v maternici. To lahko opazimo na primer na ultrazvočnih posnetkih ali pregledih z magnetno resonanco. Ta “predrojstveni” nasmeh je mogoče zaznati od približno 23. tedna nosečnosti. Vendar je treba vedeti, da to še niso zavestne reakcije na zunanje dražljaje ali čustva, temveč refleksi in priprava obraznih mišic.
“Angelski nasmeh”
V prvih tednih dojenčkovega življenja na njegovem obrazu včasih opazimo izraz, ki spominja na smehljaj, a pri takem nasmehu še ni vključeno področje okoli oči.
Za to mimiko se je uveljavil izraz "angelski nasmeh". Tudi tukaj gre za refleksni nasmeh, pri katerem se napnejo kotički ustnic, in ne za zavestno reakcijo dojenčka na okolje. To potrjuje tudi dejstvo, da angelski nasmeh običajno opazimo, ko dojenček spi. Ta faza traja približno do petega tedna starosti.
Zanimivo: "Angelski nasmeh" lahko v tej življenjski fazi otroka celo sprožite. Dovolj je, da se nežno dotaknete zunanjih kotičkov dojenčkovih ustnic.
Socialni nasmeh
Približno od petega tedna dalje se dojenčkov nasmeh spremeni in se razširi tudi na oči. Ta nasmeh že služi komunikaciji, vendar je sprva še precej nespecifičen. Dojenček se nasmehne vsem osebam, ki jih vidi in jih instinktivno dojema kot "simpatične".
Dojenček se nasmehne tudi, ko se iz drugih razlogov nečesa razveseli, na primer, ko mu uspe prijeti igračo. To je socialni nasmeh, ki ga lahko razumemo kot izraz veselja in zanimanja, torej kot signal resničnih čustev.
Specifični nasmeh
Kdaj se dojenčki začnejo namenoma smehljati staršem oz. pomembnim skrbnikom? Specifičen nasmeh se pojavi okoli petega meseca, zanj pa je značilno, da je še posebej intenziven in vesel.
Ta izraz na obrazu je jasno namenjen določenim osebam, na primer staršem, starim staršem ali sorojencem. V tem obdobju se dojenček nasmehne manj pogosto, in sicer iz zelo preprostega razloga: med glasovi in obrazi lahko že tako dobro razlikuje, da nasmeh uporablja veliko bolj ciljno.
Glasen smeh
Od nasmehov do pravega smeha – kdaj se dojenčki začnejo smejati čustveno in naglas? Ta razvojna faza dojenčkovega smeha se začne približno vzporedno s specifičnim nasmehom. Dojenček namreč vse bolj posnema glasovne izraze svojih bližnjih. Sem spada seveda tudi njihov smeh. Tako se iz začetnega hihitanja postopoma razvije vesel, glasen smeh.
Individualni smeh
Kdaj dojenčkovega smeha ne sproži le interakcija, ampak zabava? Okoli dopolnjenega prvega leta začnejo dojenčki razvijati svoj lasten smisel za humor. Takrat sami odločajo, kaj se jim zdi smešno. To lahko pomeni, da se dojenček včasih ne smeji, ko ga poskušate zabavati. Vendar pa ima dojenček ali malček čez dan veliko priložnosti za smeh. Dojenčki se v povprečju nasmejejo približno štiristokrat na dan – odrasli pa le petnajstkrat.
Kako dojenčka pripraviti do smeha?
Smeh lahko vadite skupaj s svojim dojenčkom. Ponudite mu čim več priložnosti za zabavo in komunikacijo. Tukaj je nekaj nasvetov, kako svojemu dojenčku na obraz pričarati nasmeh.
Sami se veliko smejte: Ko dojenčki opazujejo nasmejan obraz, se tudi sami smejijo. Redno smehljanje služi neverbalni komunikaciji med vami in otrokom ter spodbuja njegov razvoj.
Očesni stik: Ko se vam dojenček nasmehne, se ne obrnite proč ali ga ne motite. Posvetite vso svojo pozornost nasmehu in tako otroku pokažite, kako zelo vas zanima. To spodbuja samozavest in komunikacijske sposobnosti.
Zrcaljenje: Pri smejočih se dojenčkih je pogosto v gibanju celotno telo. Poskusite sodelovati in svoje smejanje spremljati z gibi, na primer z gibi rok. To bo dojenčka spodbudilo k posnemanju, ki predstavlja še en pomemben razvojni korak.
Zabava: Žgečkanje, grimase, igranje – medtem ko se ukvarjate z dojenčkom, poiščite različne načine, kako ga spodbuditi k smehu.
Se dojenček ne smeje?
Če opazite, da se vaš dojenček ne smeje ali se smeje le redko, to sprva še ni razlog za skrb. Nekateri otroci so preprosto "resnejši". Dokler vzpostavlja očesni stik, se crklja, brblja in se na vas odziva, bi lahko bil razlog za odsotnost smeha osebni značaj.
Če pa se redkemu smejanju tekom mesecev pridružijo še drugi neobičajni znaki, jih je vsekakor priporočljivo preveriti pri pediatru.
Nasmeh je prirojena sposobnost, ki je dojenčka ni treba učiti, lahko pa jo spodbujate. Dojenčkov smeh je nekaj najbolj avtentičnega – uživajte v trenutkih z nasmejanim dojenčkom in skupnem smehu!
Pogosta vprašanja
Kdaj se dojenček prvič zavestno nasmeje?
Kdaj se dojenček prvič zavestno nasmeje?
Medtem ko je nasmeh v prvih tednih življenja večinoma še refleksen, se okoli petega tedna pojavi obrazni izraz, ki ima komunikativne značilnosti. Dojenček se zavestno nasmehne osebam, ki so mu simpatične.
Kdaj se dojenčki začnejo smejati naglas?
Kdaj se dojenčki začnejo smejati naglas?
Zavestno smejanje, ki ga spremljajo glasovni izrazi, se v večini primerov začne med četrtim in šestim mesecem življenja. Od četrtega meseca dalje dojenček na splošno začne posnemati glasove bližnjih. Tako postane tudi smeh del njegovega komunikacijskega repertoarja.