Zapleteno stanje mikroplastike

Plastika, ki pristane v okolju, predstavlja velik izziv. Nepredvideno škodo lahko povzročijo zlasti majhni plastični delci. Vsa plastika pa ni enaka - poleg velikosti ima pomembno vlogo tudi tekstura. dm je plastične mikrodelce iz lastnih izdelkov odstranil že v začetku leta 2014. 

Do danes splošno sprejete opredelitve pojma mikroplastika ni. Iz tega razloga navajamo izjavo Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki mikroplastiko opredeljuje kot plastiko, ki »v osnovi zajema plastične delce različnih oblik, katerih velikost je 0,1–5 µm«. 

Na splošno razlikujemo med primarno »mikroplastiko«, ki je proizvedena namensko kot surovina za plastične izdelke, kozmetiko in čistila, ter sekundarno »mikroplastiko«. Slednja nastane z drobljenjem večjih kosov plastike. Študija, ki jo je naročila Nemška agencija za okolje, kaže, da je razgradnja večjih plastičnih delov oz. "makroplastike" najpomembnejši dejavnik za vstop plastičnih mikrodelcev v oceane. Plastični mikrodelci v veliki meri nastajajo tudi pri obrabi pnevmatik in odstranjevanju vlaken pri umivanju sintetičnih tekstilij. 

Vodotopni sintetični polimeri na preizkusu 

V nekaterih primerih kot mikroplastiko obravnavamo tudi vodotopne sintetične polimere. Ti dolgoverižni vodotopni plastični spoji se uporabljajo kot stabilizatorji ali zgoščevalci v izdelkih in tako prispevajo h kakovosti in varnosti proizvodov. Omogočajo boljše doziranje, kar preprečuje prekomerno porabo izdelkov. Pomembno je razlikovati med mikroplastiko in vodotopnimi sintetičnimi polimeri, saj imajo različne fizikalne lastnosti. 

Sintetičnih polimerov v dosedanjih raziskavah v vodi niso odkrili, saj so topni in ne vsebujejo plastičnih mikrodelcev. Pripisujemo jim lastnost, da ne prečkajo čistilnih naprav. Ne kažejo sicer na takšno obstojnost, kot jo imajo mikrodelci, a tudi vodotopni sintetični polimeri niso vedno dobro biorazgradljivi. 

Eno naših osnovnih načel se glasi, da kot „družba delujemo zgledno v svojem okolju”, zato se neprestano trudimo zmanjševati vpliv naših izdelkov na okolje, na primer z odstranjevanjem mikroplastike in uporabo recikliranih materialov v embalaži. 

Obljube o prihodnjih okoljskih izboljšavah (raziskovanje nadomestkov) so brez konkretnega izvedbenega načrta, merljivih vmesnih ciljev in časovnega okvira zavajajoči in hkrati ohraniti varnost in kakovost naših izdelkov.

A vendar obstajajo tudi izdelki, pri katerih zamenjava zaradi specifičnih lastnosti izdelka danes še ni mogoča, saj je proces za razvoj dobrih in varnih alternativ precej dolgoročen. Pri iskanju nadomestkov je treba vedno zagotoviti, da ti nimajo negativnega vpliva na ljudi in okolje.