Mikrobiom kože: Naša nevidna zaščitna plast 

• Kaj je mikrobiom kože?

• Kako nastane mikrobiom?

• Kaj je naloga mikrobioma kože?

• Kateri mikroorganizmi so prisotni na koži?

• Kaj se zgodi, če je ravnovesje mikrobioma porušeno?

• 10 nasvetov za obnovo kožne flore 

Kaj je mikrobiom kože?

Koža je naš največji čutni organ in naš najpomembnejši zaščitni ščit pred različnimi zunanjimi vdorom. Uravnava našo temperaturo ter ravnotežje vode in elektrolitov, poleg tega pa nas do določene mere ščiti pred UV-žarki. Pri tem ji pomagajo milijarde majhnih mikroorganizmov – tako imenovani mikrobiom.  

Mikrobiom kože – imenovan tudi kožna flora – označuje skupnost vseh mikroorganizmov, ki živijo na človeški koži. Sem spadajo med drugim bakterije, glivice in virusi. Ti mikroorganizmi tvorijo kompleksno skupnost, ki je v simbiotskem razmerju z ljudmi. Naš kožni mikrobiom se močno razlikuje glede na del telesa, starost, spol, okolje in življenjski slog. Vsak človek ima edinstveno sestavo svojega kožnega mikrobioma, podobno kot prstni odtis. Poleg tega imamo še en zelo pomemben mikrobiom, in sicer v črevesju; ta pa predstavlja pomemben del  našega celotnega imunskega sistema. 

Kako nastane mikrobiom? 

Ob rojstvu skoraj nimamo mikrobioma na koži. Šele s stikom z materjo se na dojenčka prenesejo prvi mikroorganizmi. Zato je koža dojenčkov zelo občutljiva. Nadaljnji razvoj mikrobioma je odvisen od različnih dejavnikov, kot so prehrana, genetske predispozicije, okoljski vplivi ter način in kraj odraščanja. Tekom življenja se naš mikrobiom še naprej spreminja, čeprav ostaja večinoma stabilen. Po 65. letu starosti se raznolikost mikroorganizmov in s tem tudi prilagodljivost našega mikrobioma postopoma zmanjšujeta. 

Kaj je naloga mikrobioma kože?

Naš kožni mikrobiom opravlja številne pomembne funkcije, ki so odločilne za zdravje kože in celotnega telesa.  

• Ščiti pred patogenimi organizmi: Mikrobiom deluje kot prva obrambna linija proti bolezenskim mikroorganizmom. Koristni mikrobi se borijo s škodljivimi mikrobi za hranila in prostor, kar otežuje naselitev patogenov. 
• Krepi imunski sistem: Mikroorganizmi na koži komunicirajo z imunskim sistemom in pomagajo razviti ustrezen imunski odziv. Trenirajo imunski sistem, da razlikuje med neškodljivimi in nevarnimi mikrobi. 
• Ohranja zaščitno kožno bariero: Mikrobiom prispeva k vzdrževanju kožne bariere, saj stimulira proizvodnjo zaščitnih snovi. Zdrava kožna bariera je ključna za zaščito pred okoljskimi dejavniki in izgubo vlage. 

• Zavira vnetja: Določeni mikrobi kot del mikrobioma proizvajajo snovi, ki imajo protivnetne učinke, ter tako zmanjšujejo tveganje za vnetja in bolezni kože. 

• Ščiti kožo pred negativnimi vplivi okolja: Mikrobiom lahko pomaga razgraditi škodljive snovi iz okolja ali omiliti njihov učinek, kar zmanjšuje dovzetnost kože za poškodbe. 

• Ščiti pred alergeni: Uravnotežen mikrobiom lahko zmanjša tveganje za alergijske reakcije, saj krepi kožno bariero in vpliva na imunski sistem. 

• Ščiti nas pred UV-žarki: Nekateri kožni mikrobi proizvajajo zaščitne snovi, ki lahko kožo zaščitijo pred škodljivimi učinki UV-žarkov. 

Kateri mikroorganizmi so prisotni na koži? 

Na kratko: bakterije, glivice, virusi in pršice. Največjo skupino predstavljajo bakterije.  

Med najpogostejšimi vrstami bakterij na koži so Staphylococcus, Streptococcus, Corynebacterium, Propionibacterium in Lactobacillales. Med prisotnimi glivicami so kvasovke, kot sta Candida in Malassezia. 

Čeprav so virusi veliko redkejši kot na primer bakterije, so lahko prisotne tudi takšne vrste, kot sta humani papiloma virus (HPV) ali virus herpesa (HSV). 

Majhne pršice rodu Demodex živijo v lasnih mešičkih in lojnicah kože. 

Ravnovesje mikroorganizmov: Srečna koža 

Vsi ti mikroorganizmi živijo v kompleksnem ravnovesju med seboj in s svojim gostiteljem – v tem primeru nami. Prispevajo h krepitvi kožne bariere, saj izpodrivajo patogene organizme, ki povzročajo bolezni, in stimulirajo imunski sistem. Spremembe v kožnem mikrobiomu lahko privedejo do kožnih bolezni in stanj, kot so akne, ekcemi in okužbe, vendar o tem več kasneje. 

Kaj se zgodi, če je ravnovesje mikrobioma porušeno? 

Porušeno ravnovesje v kožnem mikrobiomu, imenovano disbioza, lahko privede do različnih težav s kožo in drugih zdravstvenih stanj, na primer: 

• Okužbe: Porušena kožna flora lahko olajša naselitev in razmnoževanje škodljivih mikroorganizmov, kar vodi do kožnih okužb. 

• Vnetja in alergije: Porušeno ravnovesje v mikrobiomu lahko povzroči prekomerno reakcijo imunskega sistema in kronična vnetja kože, kar povečuje tveganje za kožne bolezni, kot so psoriaza, ekcemi in rozacea. Poškodovana zaščitna bariera kože zaradi neravnovesja mikrobioma lahko prav tako poveča ali poslabša alergijske reakcije. 

• Akne: Neravnovesje kožnih mikroorganizmov, zlasti prekomerna rast bakterije Propionibacterium acnes, lahko poslabša izbruhe aken. 

• Suha koža: Porušen mikrobiom lahko oslabi kožno bariero, kar vodi do izgube vlage in suhe, luskaste kože. 

  Opomba: Pomembno je, da v vsakem primeru vnetja, okužbe, povečane alergije, psoriaze, ekcema ali rozacee poiščete pomoč specialista. 

10 nasvetov za obnovo kožne flore  

Nekaj nasvetov za zaščito mikrobioma in pomoč pri ponovnem vzpostavljanju ravnovesja kožnega mikrobioma: 

Nežni izdelki za čiščenje kože, najbolje pH-nevtralni! 

Uporabljajte blage, pH-nevtralne izdelke, ki ne odstranijo naravnih olj in mikroorganizmov na koži. 

Izogibajte se pretiranemu umivanju 

Prekomerno umivanje ali prhanje izsuši kožo in lahko poruši naravno ravnovesje kožne flore. Zato se ne umivajte preveč pogosto, kožo pa po umivanju nahranite z mlekom ali losjonom za telo, primernim vašemu tipu kože. 

Naravni izdelki za nego kože  

Uporabljajte izdelke za nego kože z naravnimi sestavinami, ki ne vsebujejo agresivnih kemikalij ali sintetičnih dišav. 

Probiotiki v negi kože  

Probiotiki so žive bakterije in kvasovke, ki blagodejno vplivajo na zdravje, zlasti na prebavni sistem. V negi kože se uporabljajo za podporo ravnovesju kožnega mikrobioma. Obstajajo tudi prebiotiki – neaktivne sestavine, ki spodbujajo rast in aktivnost koristnih mikroorganizmov. Ti služijo kot hrana za dobre bakterije na koži. Na koncu so tu še postbiotiki, ki so presnovni produkti ali sestavine probiotikov, ki ostanejo po njihovi razgradnji. Tudi ti lahko pozitivno vplivajo na kožo. 

Zdrava in probiotična prehrana 

Uravnotežena prehrana, bogata s sadjem, zelenjavo in vlakninami, lahko podpira splošni mikrobiom telesa, vključno s tistim na koži. Probiotična živila lahko okrepijo mikrobiom, saj ustvarjajo pomembno hranilno osnovo za dobre bakterije, ki jih želimo imeti več. Izogibajte se prekomernemu uživanju sladkorja, saj lahko negativno vpliva na ravnovesje mikrobioma, vključno s kožnim mikrobiomom. Probiotična živila so na primer: navadni jogurt, kefir in trdi sir, kisle kumarice, kislo zelje in na splošno vsa fermentirana zelenjava, jabolčni kis ter nekatere jedi, poznane v azijski kuhinji, kot so kimchi, miso, tempeh in kombucha. 

Vlažilna nega 

Skrbite za redno in izdatno vlaženje kože, da podprete njeno zaščitno bariero, kar hkrati ščiti mikrobiom. Po prhanju ali umivanju poskrbite za nežno vlažilno nego. 

Zmernost in zaščita pri izpostavljenosti soncu 

Kožo ustrezno zaščitite pred soncem, saj lahko UV-žarki poškodujejo kožni mikrobiom. Uporabite ustrezno zaščito sredstvo z UVA- in UVB-zaščito. 

Obvladovanje stresa 

Kronični stres lahko vpliva na kožni mikrobiom. Navade, kot so meditacija, joga ali druge tehnike sproščanja, lahko pri tem pomagajo. 

Zračna, naravna oblačila in higiena 

Nosite zračna oblačila iz naravnih materialov ter redno menjajte posteljnino in brisače.  

Uporaba antibiotikov po zdravniških navodilih 

Antibiotiki nam pomagajo obvladovati bakterije, ki nam škodijo, vendar pa žal uničijo tudi bakterije, ki nas ohranjajo zdrave. Zato jih uporabljajte le takrat, ko vam jih predpiše zdravnik ter v skladu z njegovimi navodili.