Sestavljena družina in nov dojenček 

• Kaj je sestavljena družina?

• Koraki zbliževanja

• Pravila in vzgoja

• Z mlajšimi gre lažje

• Ko se sestavljeni družini pridruži nov član

Iz dveh nastane ena – zbliževanje dveh družin spremljajo spremembe in izzivi. Z nastankom sestavljene družine se ne združita samo dva, ki se ljubita, temveč nastane povsem nova družinska skupnost. A da postane prava »skupnost«, so potrebni potrpežljivost, čas in veliko razumevanja. 

 Kaj je sestavljena družina? 

Sestavljena družina je danes dobro uveljavljen izraz, ki mu je še najbližji izraz krušna družina. Vendar pa se za klasično krušno družino pogosto skriva zgolj en nov partner, sestavljena družina pa to presega: vključuje otroke z različnimi starši, in sicer so to polbratje in polsestre ter njihova mati ali oče – v prenovljenem sestavu. V številnih družinah torej ne gre le za nove partnerje, temveč tudi za nove polbrate oziroma polsestre. 

Kot zanimivost: v angleščini takšno družino imenujejo patchwork family, beseda »patch« pa pomeni »zakrpati« – lahko bi rekli, da gre za povezovanje posameznih elementov v nekaj novega – kot bi delali odejo iz krp. »Patchwork« je rezultat oziroma delo, ki ga je treba v to vložiti. Ta slika »povezovanja elementov« čudovito prikazuje sestavljene družine. 

Koraki zbliževanja 

Sestavljena družina ne nastane kar čez noč, prav tako pri tem ne gre brez stresa, negotovosti in pogosto tudi kakšne solze. Študije kažejo, da gredo sestavljene družine skozi bolj ali manj podobne korake zbliževanja. Kako obsežni so in kako dolgo traja celoten proces, je odvisno od posameznega primera. 

Prvo tipanje 

Ni pomembno, kako dolgo je bil eden od staršev sam po ločitvi – ko spozna novo ljubezen, se položaj spremeni za celotno družino. Strokovnjaki svetujejo, da se za začetno spoznavanje in tipanje terena odpravite na skupen izlet, zagotovo pa ne kar takoj na dopust ali obisk doma. Pomembno je tudi, da otroke vnaprej pripravite na nove okoliščine, da ne bodo presenečeni. Visokih pričakovanj pa vendarle ni dobro imeti – prvi skupni trenutki so pogosto polni presenečenj. 

Kje sem? 

Dokler je še vse sveže in dve družini ostajata dve družini, je skupno druženje pogosto še povsem sproščeno. Z zbliževanjem pa se to spremeni. Kdo sedi kje v avtu ali za mizo? Kdo določa, kaj bomo jedli ali gledali po televiziji? Kdo lahko uporablja katero igračo? 

V tej fazi stare vloge in rituali ne veljajo več. Otroci se znova čustveno poslovijo od svoje stare družine, saj postane s prihodom novega partnerja oziroma partnerke jasno: Moji starši ne bodo nikoli več skupaj. 

Boj za položaj in moč ter konflikti so nekaj povsem normalnega. Starši morajo postaviti jasne meje in pojasniti, da je vsak družinski član enako pomemben in ima svoj glas. 

Varnost in zaupanje 

Če se posamezniki med seboj dovolj dobro poznajo ter vsi skupaj določijo in sprejmejo jasna pravila, se stvari počasi umirijo. A to lahko traja. Pogosto traja mesece ali celo leta, preden začnejo člani nove družine sodelovati med seboj in se navsezadnje tudi zanašati drug na drugega. Pri tem je pomembno, da novi partnerji ne poskušajo nadomestiti »prejšnjih« staršev. 

»Mi smo mi!« 

Da sestavljena družina postane zares povezana, lahko traja do pet let. Šele takrat otroci mačeho in očima prepoznajo kot novo mater ali očeta, skrbnika ali enakovrednega prijatelja – vsakega v svoji povsem novi individualni vlogi. 

Pravila in vzgoja 

Kdo mora komu kaj povedati in kdo določa pravila? Vzgoja je eden izmed najpogostejših razlogov za prepir v sestavljeni družini. 

Na začetku naj bo to stvar zgolj pravih staršev. Vsak je na nek način odgovoren za tistega otroka, ki ga je pripeljal v družino. Če odločitev sprejme partner oziroma partnerka, ker v vsakdanjem življenju ne gre drugače, morata oba starša stopiti skupaj in stati za to odločitvijo. 

Pogosto je to še zlasti težko zaradi drugega starša otroka, ki je prav tako še naprej vključen v vzgojo. Pri tem pomagata zgolj komunikacija in pripravljenost, da kot »novi« starš po potrebi stopite korak nazaj. 

Gre z mlajšimi lažje? 

Dojenčki in malčki ločitev večinoma prenesejo brez težav – če lahko ostanejo pri tisti osebi, ki je zanje pomembnejša. Malce starejši, na primer vrtčevski in predšolski otroci, pa ob ločitvi žal pogosto precej trpijo. Občutek imajo, da so oni krivi za to, in ne želijo sprejeti novega partnerja oziroma partnerke, vendar se to v relativno kratkem času spremeni. 

Novega partnerja svojega starša najtežje sprejmejo otroci med šestim in dvanajstim letom starosti. Ti so dolgo živeli s starši, pogosto so spremljali ločitev in vseeno ostali zvesti tudi tistemu staršu, ki zdaj ni več del družine. Pogosto potrebujejo precej več časa, da sprejmejo novo situacijo. 

Najstniki, ki so to fazo že prerasli, na novo družino večinoma gledajo z večjo distanco. 

Ko se sestavljeni družini pridruži nov član 

Še zlasti napeto in zahtevno postane, ko se družina poveča zaradi novega dojenčka – skupnega otroka v sestavljeni družini. Starejši bratje in sestre se zaradi novega člana počutijo nekoliko zapostavljene. 

Starejše brate in sestre čim prej pripravite na dojenčka in jih vključite v nosečnost, iskanje imena, pripravo otroške sobe in vse druge stvari, vendar samo, če to želijo tudi sami! Tudi tukaj ni enega recepta za vse. Na idejo sestavljene družine se morajo navaditi vsi vključeni, tudi vi in sprejmite, da je potreben določen čas, preden se bodo vsi počutili kot del nje.