Prekinitveni post: Tako deluje ta metoda 

•  Kaj je prekinitveni post? 

• Katere oblike prekinitvenega posta obstajajo?

• Prednosti prekinitvenega posta

• Prekinitveni post in hujšanje

• Pravilna prehrana v obdobjih prehranjevanja

• Tveganja in stranski učinki

Preden se lotimo pregleda metod, prednosti in možnih učinkov, se splača najprej podrobneje ogledati osnove tega prehranskega koncepta:

Kaj je prekinitveni post? 

Prekinitveni post – imenovan tudi intermittent fasting – opisuje način prehranjevanja, pri katerem se obdobja hranjenja in posta redno izmenjujejo. V nasprotju s klasičnimi dietami je manj poudarka na štetju kalorij ali strogih prepovedih, bolj pa na časovno omejenem vnosu hrane.   

V obdobjih posta se v celoti ali v veliki meri odpovemo kalorijam. Dovoljeni so praviloma voda, nesladkan čaj ali črna kava. V obdobjih hranjenja jemo normalno – po možnosti uravnoteženo in hranilno bogato.

Katere oblike prekinitvenega posta obstajajo? 

Prekinitveni post lahko izvajamo na različne načine. Katera metoda je primerna, je v veliki meri odvisno od vašega vsakdana in lastnih potreb. 

Post 16 : 8 

To je najbolj znana različica. Pri njej se vsak dan 16 ur postite, nato pa v 8-urnem časovnem oknu uživate obroke – na primer od 10. do 18. ure. Ta metoda velja za še posebej primerno za vsakdan, saj jo je mogoče dobro vključiti v običajen dnevni ritem. Prepuščeno je vam, ali boste izpustili zajtrk ali večerjo ali pa v teh 8 urah zaužijete tri manjše obroke. 

Metoda 5 : 2 

Pri tej obliki se pet dni v tednu prehranjujete povsem normalno. Dva dneva v tednu, ki si ne smeta slediti zapored, pa se energijski vnos močno zmanjša. Postni dnevi zahtevajo nekoliko več načrtovanja, v zameno pa ponujajo več fleksibilnosti v preostalih dneh. 

Izmenični post 

Pri tej metodi se dnevi z normalnim prehranjevanjem in postni dnevi izmenjujejo. Ta različica je precej zahtevnejša in jo večinoma izvajajo bolj izkušeni posamezniki. 

Prednosti prekinitvenega posta  

Prekinitveni post povezujemo z različnimi pozitivnimi učinki. Pri tem je pomembno vedeti: vsi vplivi niso znanstveno jasno dokazani, poleg tega številni izsledki temeljijo na kratkoročnih raziskavah. 

Možni pozitivni učinki na zdravje in presnovo 

• Prekinitveni post lahko pomaga pri večji strukturi dnevnega energijskega vnosa. 

• Študije nakazujejo, da se lahko pri nekaterih ljudeh določeni presnovni parametri, kot sta krvni sladkor in raven inzulina, izboljšajo. 

• Stalen ritem obrokov lahko izostri zavedanje telesnih signalov lakote in sitosti. 

Dolgotrajnih in splošno veljavnih trditev pa ni mogoče podati, saj imajo pri tem veliko vlogo individualni dejavniki, kot so življenjski slog, prehrana in gibanje. 

Prekinitveni post in hujšanje 

Veliko ljudi se za prekinitveni post odloči z namenom, da bi zmanjšali telesno težo. Ta način prehranjevanja lahko hujšanje res podpira – predvsem zato, ker pogosto vodi do manjšega energijskega (kaloričnega) vnosa. 

Razlika v primerjavi s klasičnimi dietami  

V nasprotju z mnogimi dietami pri prekinitvenem postu ni strogih seznamov prepovedanih živil. To lahko zmanjša pritisk in olajša dolgoročno izvajanje. Kljub temu pa tudi tukaj ostaja ključna energijska bilanca: kdor v obdobjih hranjenja zaužije občutno preveč kalorij, kljub postnim oknom ne bo izgubljal telesne teže. 

Nasveti za uspešno izvajanje 

• Izberite časovno okno, ki ustreza vašemu dnevnemu ritmu  

• Redni obroki namesto stalnega prigrizovanja  

• Potrpežljivost: Telo potrebuje čas, da se navadi na nov ritem 

Pravilna prehrana v obdobjih prehranjevanja 

Tudi pri prekinitvenem postu velja: kakovost jedilnika je ključna. Uravnoteženi obroki pomagajo telo optimalno oskrbeti in preprečiti napade volčje lakote. 

Priporočena živila 

• Veliko zelenjave in sadja za vitamine, minerale in vlaknine 

• Živila, bogata z beljakovinami, kot so stročnice, ribe, jajca ali mlečni izdelki 

• Polnovredna žita za dolgotrajen občutek sitosti 

• Zdrave maščobe iz oreščkov, semen ali rastlinskih olj 

Močno predelana živila, zelo sladki prigrizki ali velike količine mastnih jedi lahko oslabijo pozitiven učinek postenja.

Tveganja in stranski učinki 

Prekinitveni post ni enako primeren za vsako osebo. Zlasti na začetku se lahko pojavijo prilagoditvene reakcije. 

Možni stranski učinki

• Občutek lakote ali šibkosti 

• Težave s koncentracijo v začetni fazi 

• Glavoboli ali razdražljivost 

Pri mnogih ljudeh ti simptomi popustijo, ko se telo navadi na novi ritem. 

Za koga prekinitveni post ni primeren? 

Za določene skupine ljudi prekinitveni post ni priporočljiv oziroma naj bi ga izvajali le po posvetu z zdravstvenim strokovnjakom. 

Prekinitveni post ni primeren pri: 

• kroničnih boleznih, presnovnih motnjah ali nizkem krvnem tlaku 

• poteku onkološkega (rakavega) zdravljenja 

• višji starosti, zlasti ob obstoječih pridruženih boleznih 

• nosečnosti in dojenju 

• trenutnih ali preteklih motnjah hranjenja 

• rednem jemanju določenih zdravil, kot so sredstva za redčenje krvi ali antidepresivi 

Če niste prepričani, ali je prekinitveni post primeren za vaše zdravstveno stanje, se pred začetkom vsekakor posvetujte z zdravnikom oziroma zdravnico. 

Prekinitveni post: Možen pristop k bolj zdravemu prehranjevalnemu slogu 

Prekinitveni post je strukturiran način prehranjevanja, pri katerem so obdobja hranjenja in postenja zavestno načrtovana. Metodi, kot sta post 16 : 8 ali metoda 5 : 2, je mogoče prilagoditi vsakdanu in lahko pomagata k bolj zavednemu odnosu do prehranjevanja. 

Ali je prekinitveni post primeren za posameznika, je odvisno od osebnih okoliščin in ciljev. Ključnega pomena ostajata uravnotežena prehrana in skrben, spoštljiv odnos do lastnega telesa.