Ustna higiena – nega in funkcije jezika
Brez našega jezika bi izgubili številne pomembne sposobnosti, kot sta okušanje in govorjenje. To že nakazuje, kako pomemben je ta organ za naše telo. Motnje in bolezni pogosto ne vplivajo le na sam jezik – kar ustno higieno z nego jezika naredi še toliko bolj nujno.
dm drogerie markt d.o.o.
Čas branja 5 Min.
•
10. 9. 2025
Jezik je izjemno praktičen in vsestranski organ, ki ga lahko uporabimo tudi za komunikacijo brez besed – na primer, ko nekomu pokažemo jezik. Njegove glavne naloge pa ležijo drugje: pri okušanju, govorjenju, hranjenju in tipanju. Zahvaljujoč okusnim brbončicam nas jezik lahko celo zaščiti pred zastrupitvami.
Anatomija jezika
Jezik spada med najbolj vsestranske organe v našem telesu. Da lahko opravlja vse svoje naloge, mora biti zelo gibljiv, dobro zaščiten in povezan z mnogimi živci.
Zgradba jezika
Če pogledamo preprosto, je jezik velik mišični organ, prekrit s sluznico. Zadnji del telesa jezika in jezična vez (frenulum) na spodnji strani jezika sta trdno povezana z dnom ustne votline. Ta del imenujemo jezična korenina ali jezično dno.
Na zgornji strani telesa jezika se nahaja tako imenovani jezični hrbet, ki ima vzdolžno zarezo na sredini. Na konici jezika se nahaja občutljiva jezična konica.
Mišice in ježična korenina
Jezik ni ena sama mišica, temveč kompleksen sistem številnih različnih mišičnih vlaken. Te potekajo prečno, vzdolžno in navpično, kar omogoča izjemno gibljivost telesa jezika. Ste že poskusili? Pri obrazni jogi (Face-Yoga) pride v gibanje celo jezik!
Preko jezične korenine je organ povezan s potrebnimi krvnimi žilami in živci. Te živčne povezave so pomembne, da lahko jezik opravlja svoje številne naloge in nas preko različnih receptorjev oskrbuje z informacijami.
Papile na ježičnem hrbtu
Jezični hrbet se zdi hrapav. To nam omogoča, da z jezikom držimo hrano in jo med hranjenjem preverjamo, hkrati pa nam daje informacije o teksturi hrane v ustih. Za hrapavo strukturo so odgovorne papile.
Medtem ko so mehanske papile neposredno povezane z mišicami jezika in igrajo pomembno vlogo pri tipanju, nam okusne papile omogočajo okušanje. Te strukture, ki jih pogosto imenujemo tudi okusne brbončice, vsebujejo čutne celice, razporejene kot cvetni listi.
Funkcije jezika
Jezik je pravi junak vsakdana: ne glede na to, kaj počnemo z usti – jezik je vedno vključen in aktiven. Njegove naloge in funkcije so izjemno raznolike.
Okušanje
Okušanje
Čutne celice v okusnih brbončicah zaznavajo določene snovi v naši hrani in te informacije posredujejo možganom. Skupaj z nosom se iz okusa in vonja oblikuje tisto, kar zaznavamo kot aromo.
Osnovno ločimo pet okusov: slano, sladko, kislo, grenko in umami (mesni okus). Znanstveniki trenutno razpravljajo, ali lahko okusimo tudi maščobo. Ustrezne čutne celice na to nakazujejo. Kaj pa pekoče? Pekoče ni okus, temveč občutek, ki ga možgani zaznajo preko specializiranih čutnih in bolečinskih celic.
Zanimivost: Dolgo časa so verjeli, da se določeni okusi zaznavajo na specifičnih delih jezika. Danes vemo, da so okusne brbončice porazdeljene po jeziku, vendar v koncentrirani obliki na konici jezika in ob straneh jezičnega telesa. Na zadnjem delu jezika pa grenko okusimo še posebej intenzivno – verjetno kot zaščita pred zastrupitvami.
Dobro je vedeti: Med prehladom se delovanje naših okusnih brbončic zmanjša. Hrana ima drugačen okus ali pa sploh nima okusa.
Govorjenje 
Govorjenje
Še v srednjem veku je bilo izrezovanje jezika oblika kazni za laži, bogokletje in krivo priseganje. Kdor je bil tako kaznovan, je postal skoraj popolnoma nem. Brez jezika ne moremo oblikovati črk in posledično besed. Za govorjenje je še posebej pomembna gibljivost jezične konice. Če je ta omejena ali je jezik otekel, lahko to povzroči govorne motnje.
Tipanje 
Tipanje
Jezik je izjemno občutljiv organ za tipanje, saj ima na svoji površini visoko gostoto tipnih receptorjev na kvadratni centimeter. Še posebej v oralni fazi dojenčkov in majhnih otrok se ta sposobnost uporablja za raziskovanje tekstur. Tudi odrasli uporabljajo jezik za tipanje, na primer med jedjo, da zaznajo tujke, kot so kosti ali lasje. Prav tako ima fin občutek za tipanje jezika pomembno vlogo pri poljubljanju.
Hrana in pijača  
Hrana in pijača
Med hranjenjem jezik prevzame vlogo transportnega traku, ki hrano premika proti požiralniku. Poleg tega med žvečenjem potiska hrano k zobem in hkrati nenehno preverja stanje hrane.
Sesanje  
Sesanje
Ko pri zaprtem ustju jezik potisnemo nazaj, ustvarimo podtlak – sesamo. To je priročno pri pitju s slamico, za dojenčke pa je to celo življenjskega pomena. S pomočjo tega podtlaka lahko sesajo materino mleko iz dojke ali mleko iz stekleničke.
Imunska obramba
Imunska obramba
Čisto na zadnjem delu jezika se nahajajo jezične mandlje. Tako kot naše druge mandlje v žrelu igrajo pomembno vlogo pri imunski obrambi. Bojujejo se proti bakterijam in virusom, ki vstopijo v usta, da ti ne bi prodrli naprej v telo.
Jezik in ustna higiena
Hrapava površina hrbtne strani jezika z mnogimi izboklinami in okušalnimi brbončicami je prekrita s sluznico in običajno s tanko, svetlo oblogo. Priporočljivo je, da to oblogo redno odstranjujemo. Za to je najprimernejši čistilec za jezik, s katerim oblogo odstranimo z jezika od zadaj naprej. To telesu olajša naravno čiščenje površine jezika. Če čistilca za jezik nimate pri roki, lahko uporabite tudi zobno ščetko ali čajno žličko.
Temeljito izpiranje z ustno vodo ob zaključku nege zob in ust očisti tudi koren jezika ter drobne izbokline na površini jezika. Skrb za jezik je še posebej pomembna pri nagnjenju k slabemu zadahu.
Bolezni jezika
Zdrav jezik je rožnato-rdeč in ima tanko, svetlo oblogo. Če pa se pojavijo razbarvanja, kot so močne rdečice ali barvna obloga, to lahko nakazuje na bolezen. Ta lahko prizadene jezik, usta ali celo celotno telo.
Tipične bolezni jezika so virusne in bakterijske okužbe sluznice, ki povzročajo rdečice, vnetja, afte ali razpoke. Druge spremembe na jeziku veljajo za odraz splošnega zdravstvenega stanja in so lahko celo pokazatelji številnih različnih bolezni.
Jezik kot pokazatelj zdravja
Pogled na jezik lahko razkrije znake bolezni ali celo zastrupitev. Rumenkasta obloga na jeziku lahko kaže na glivično okužbo. Otekanje jezika je na primer pogosto posledica alergij.
Izrazito bled in gladek jezik nakazuje pomanjkanje železa, medtem ko se tako imenovani magenta jezik pojavi pri pomanjkanju vitamina B12. Po dolgotrajni uporabi nekaterih antibiotikov se lahko pojavi črna obarvanost jezika. Rumena ali rjava obloga je pogosto povezana z oslabljenim delovanjem jeter ali odpovedjo jeter. V vsakdanjem življenju je najpogostejša debela belkasta obloga, značilna za prehlade.
Pomembno: Razbarvanja in obloge na jeziku – še posebej, če se pojavijo nenadoma ali v močni obliki – je treba čim prej preveriti pri zdravniku.
Zaključek
Jezik si zasluži nekaj dodatne pozornosti. Je nepogrešljiv v našem vsakdanjem življenju in ima ključno vlogo pri prehranjevanju, okušanju in govorjenju. Z ustrezno nego jezika in ustno higieno lahko zmanjšamo okužbe v ustni votlini. To ne koristi le jeziku, temveč tudi zobem in dlesnim.





