Beli čaj – najkakovostnejša vrsta čaja

• Kaj dela beli čaj posebnega? 
• Kako pravilno pripraviti beli čaj? 
• Za kaj je beli čaj koristen? 
• Ima beli čaj stranske učinke? 
• Katere vrste belega čaja obstajajo? 

Kaj je pri belem čaju posebnega? 

Za proizvodnjo enega kilograma belega čaja je potrebnih približno 30.000 ročno nabranih popkov. Uporabljajo se samo neodprti listni popki, ki se nabirajo ročno. Za razliko od črnega čaja se zdi preostanek postopka precej preprost – sestavljen je le iz dveh korakov, traja le približno en dan in daje belemu čaju edinstveno aromo. 

Po nabiranju listnih popkov se ti naravno sušijo na svetlobi in zraku. Belega čaja se ne valja, ne kuha v pari in ne praži, pri predelavi pa je potreben izostren občutek, da ne bi poškodovali občutljivega pridelka. V nasprotnem primeru bi prišlo do madežev in razbarvanja, kar bi bistveno vplivalo na okus čaja. Med postopkom sušenja skoraj ne pride do oksidacije, ohranijo pa se tudi srebrno-bele puhaste dlačice. Mimogrede, beli čaj dolguje svoje ime lesketajočim se dlačicam, ki obdajajo čajni popek.

Kako pravilno pripraviti beli čaj?

Za tradicionalno pripravo uporabite gaiwan ali manjši čajnik, ki ga pred pripravo čaja segrejete. Posodo do tretjine napolnite z vročo vodo (80 °C) in vanjo dodajte približno 5 g čajnih popkov. Nato čajnik popolnoma napolnite z vročo vodo in čaj pustite stati od 5 do 10 minut. Prva infuzija je najbolj intenzivna. Če želite, lahko beli čaj še trikrat prelijete – tako bo okus čaja vedno bolj blag in subtilen. Za evropski način priprave čaja, kjer je običajno, da čaj poparimo le enkrat, namesto 5 g visokokakovostnega čaja uporabite le 2 g. 

V primerjavi z drugimi vrstami čaja beli čaj zaradi nežne obdelave potrebuje nekoliko več časa, da se arome, olja in sestavine, ki jih vsebuje, sprostijo v vodo. Za tiste, ki želijo popolnoma uživati v belem čaju, je priporočljiva tradicionalna kitajska metoda priprave, imenovana tudi gong fu cha.

Za kaj je beli čaj koristen? 

Kot vsi čaji, ki so pripravljeni iz čajevca Camellia Sinensis, ima tudi beli čaj razmeroma visoko vsebnost kofeina oz. teina, vendar manj kot črni čaj, zeleni čaj in kava. Vsebnost teina pa se po pripravi čaja močno razlikuje glede na čas namakanja, količino čaja in sorto. Za razliko od kave ima tako imenovani tein blažji in dolgotrajnejši učinek. Zaradi njega ste manj nervozni, lahko spodbuja koncentracijo in ima na splošno poživljajoč učinek. 

V tradicionalni kitajski medicini (TKM) naj bi imel beli čaj hladilni učinek, poleg tega pa tudi protivnetne in razstrupljevalne učinke. Vsi pravi čaji so bogati s polifenoli – sekundarnimi rastlinskimi spojinami, ki naj bi imele učinek na zdravje. Ti aromatični gradniki lahko zaradi antioksidativnih in antibakterijskih učinkov pozitivno vplivajo na zdravje celic, srca in ožilja ter zdravje ustne votline, poleg tega pa nevtralizirajo morebiten slab zadah. Zaradi nežne predelave je večina sestavin ohranjena. 

Ima beli čaj stranske učinke? 

Prekomerno uživanje belega čaja lahko zaradi vsebnosti teina povzroči tudi neželene učinke, kot so glavobol, nespečnost ali živčnost. Zato bodite pozorni pri odmerjanju in si zvečer raje privoščite skodelico sadnega ali zeliščnega čaja. Tudi uživanje pijač, ki vsebujejo kofein ali tein, je treba med nosečnostjo skrbno pretehtati. Ker lahko beli čaj prepreči popadke, pa se mu morate proti koncu nosečnosti popolnoma izogibati.

Katere vrste belega čaja obstajajo?  

Beli čaj je eden od šestih osnovnih čajev v kitajski čajni kulturi. Izvira iz province Fujian na Kitajskem, danes pa beli čaj gojijo tudi v drugih čajnih regijah, kot so Darjeeling, Nilgiri, Šrilanka ali Kenija. Med najbolj znane sorte belega čaja sodijo bai hao yin zhen, pai mu tan, gong mei in shou mei. 

Sorta bai hao yin zhen – poznana tudi pod imenom srebrna igla – je najbolj izbrana vrsta belega čaja. Sestavljena je izključno iz neodprtih popkov in ima sladek, zeliščni in nežen okus, ki je podoben sveže pokošenemu senu. 

Sorta pai mu tan – imenovana tudi bela potonika – je prepričljiva tudi zaradi svoje visoke kakovosti in velja za drugo najboljšo sorto belega čaja. Njegova aroma je polna in intenzivna – za to se vedno nabira en neodprt popek in dva odprta lista. 

Sorta gong mei ima veliko tanjše listne popke in se jo obira kasneje. Gong mei se pogosto imenuje tudi shou mei, čeprav ima slednji še slabšo kakovost – to je tudi razlog, zakaj se gong mei prideluje vse manj in ga vse bolj nadomešča shou mei. 

Sorte shou mei – imenovane tudi obrv dolgega življenja – se pridela največ in je preproste kakovosti. Za proizvodnjo belega čaja se uporabljajo listi, obdelava pa se prav tako razlikuje od predelave ekskluzivnega čaja. Shou mei ima močan okus in ga je mogoče skladiščiti več let. S pretvorbo encimov v sladkor ima lahko finejši in slajši okus, zaradi česar je pri poznavalcih čaja zelo priljubljen.