Pinjole: Majhne, a mogočne
Pinjole so bistvena sestavina klasičnega pest. A to še zdaleč ni vse, kar zmorejo. Čas je, da podrobneje pogledamo te majhna in zdrava jedrca iz Sredozemlja.
dm drogerie markt d.o.o.
Čas branja 6 Min.
•
10. 9. 2024
Kaj so pinjole?
Pinjole rastejo v storžih pinij. Po predelavi jih lahko uživamo zaradi njihove mandljaste arome in kremaste teksture.
Pinjole: Poreklo in obiranje
Kdor je že kdaj jedel klasičen pesto alla Genovese, je že poskusil tudi pinjole – so namreč pomembna sestavina te delikatese. A od kod pravzaprav prihajajo in kako jih obirajo ter predelujejo?
Poreklo
Pinjole naj bi izhajale iz Male Azije, a vendar pa jih že na tisoče let najdemo okoli Sredozemlja in v Južni Ameriki. Pinij pa se ne da gojiti na plantažah.
Obiranje oz. »Zakaj so pinjole tako drage?«
Pinjole so dragocene in drage, saj izvirajo iz divje rastočih pinij in jih je treba mukotrpno obirati ročno. Pinije potrebujejo 20 let, da obrodijo storže, in še tri leta, da so semena zrela. Obiranje poteka na vsake tri leta v sredozemskih iglastih gozdovih, kjer se storži bodisi pobirajo bodisi stresejo z dreves. Po sušenju storžev se semena težko izvlečejo, pri čemer jih je treba očistiti trde lupine in rjave semenske kožice. Ta zapleten postopek pomeni, da lahko na enem drevesu pridobimo le približno 10–15 kg pinjol. Zaradi tega so pinjole med najdražjimi oreščki, s ceno od 35 do 75 evrov na kilogram. Najboljše pinjole izvirajo predvsem iz Španije, Italije, Francije, Portugalske in Toskane. Obstaja tudi sorodna vrsta pinjol iz Azije, ki rastejo na korejskem boru, vendar po okusu ne more konkurirati "pravim" pinjolam.
Kako prepoznati »prave« pinjole?
Na prvi pogled se prave pinjole ne razlikujejo od jedrc korejskega bora. A vendar se splača pogledati bolj natančno:
Azijske pinjole so nekoliko manjše in bolj kompaktne. Poleg tega so jedrca nekoliko temnejša, obirajo pa se enkrat letno.
Pinjole, ki rastejo ob Sredozemlju, so bistveno večje in imajo podolgovato obliko, obirajo pa se na vsake 3 leta.
Tako zdrave so pinjole
Pinjole sicer vsebujejo več kot polovico maščob, vendar so vse prej kot nezdrave, saj gre za kakovostne nenasičene maščobne kisline. Te so na primer dobre za srčno-žilni sistem.
Poleg tega pinjole vsebujejo med vsemi naravnimi živili največ selena – esencialnega hranila, ki ga telo samo ne more proizvesti, zato ga je treba vnesti s hrano. Tako kot vitamin E tudi selen ščiti telesne celice pred prostimi radikali, kar posledično zmanjšuje tveganje za okužbe, srčno-žilne bolezni, rakave bolezni in prezgodnje staranje.
A to še ni vse: Pinjole vsebujejo tudi relativno visok delež vitamina A, kar dodatno okrepi te pozitivne učinke.
Poleg tega pinjole vsebujejo fosfor, magnezij, železo, vitamin E in kakovostne rastlinske beljakovine. Vsebnost beljakovin v pinjolah je sicer nižja kot pri večini semen, jedrc in oreščkov, vendar je še vedno dovolj visoka, da so odlična izbira za vegetarijance in vegane.
Hranilne vrednosti pinjol na 100 gramov: 589 kalorij, 24 g beljakovin, maščobe 50,7 g, ogljikovi hidrati 7,3 g, vlaknine 7,2 g.
Pinjole in alergija na oreščke
Pinjole ne spadajo med oreščke, kot so mandlji, lešniki ali orehi, a jih le zaradi podobne uporabe štejemo mednje. Kljub temu pa lahko, tako kot oreščki, povzročijo alergijske reakcije. Posamezniki, ki imajo težave z alergijami, naj bodo tako pri njihovem uživanju pozorni in preverijo, ali so alergični nanje.
Uporaba pinjol v kuhinji
Pinjole lahko uživamo surove ali pražene. Praženje jedrcem doda več okusa in sprosti njihove okusne oreškaste arome. Najbolje je, da pinjole uživate mlačne.
Jedi s pinjolami
Seveda lahko iz pinjol, bazilike, parmezana, česna, oljčnega olja in morske soli pripravimo okusen pesto alla Genovese. Doma izdelan pesto je prava eksplozija okusa! Pražene pinjole pa so tudi odlična izbira za posip različnih jedi, kot so testenine, sklede ali solate. Njihova aroma se odlično poda tudi k rižu ali drugim prilogam ter se harmonično povezuje z ribami, mesom in zelenjavnimi jedmi. V orientalski in sredozemski kuhinji so tako na primer že dolgo nepogrešljive.
Tudi za sladice in pri peki lahko pinjole jedem dodajo posebno nežno aromo. Muesli, sladoled, sladice ali sadne solate, posute s pinjolami, so prav tako okusne.
Praženje pinjol v ponvi
Pinjole lahko enostavno pražite v ponvi. To je najbolje narediti tik pred uživanjem, da ohranite aromo. Ker že same vsebujejo veliko maščob, dodatna maščoba ni potrebna. Pinjole pražite na srednji temperaturi 2–3 minute. Med praženjem je priporočljivo, da ponev večkrat premešate ali pa jedrca premešate s kuhalnico, da se ne zažgejo. Ko pinjole dosežejo lepo zlato rjavo barvo, so pripravljene.
Praženje pinjol v pečici
Pinjole lahko alternativno pražite tudi v pečici. Tako dobijo enakomerno rjavo barvo. Vendar bodite previdni! Ne pustite jih predolgo v pečici in jih redno preverjajte, da se ne zažgejo. Postavite jih na pekač, obložen s papirjem za peko, in jih pustite približno 10 minut na srednji rešetki pri 160 °C (program kroženje zraka).
Praženje pinjol v mikrovalovni pečici
Zveni nenavadno? Mogoče, a je vredno poskusiti! Pinjole dajte v posodo, ki je primerna za mikrovalovno pečico, in jih pražite pri 800 vatih. Vsako minuto morate posodo vzeti ven in jedrca premešati. To ponavljajte, dokler pinjole niso enakomerno zlatorjave.
Nasvet: Ta metoda deluje tudi pri lešnikih in mandljevih lističih.
Shranjevanje pinjol
Pinjole je treba shranjevati v hladnem in suhem prostoru, sicer hitro postanejo žarke. Vsebino odprte embalaže porabite čim prej ali pa jo dobro zaprite. Če boste pijole hranili v hladilniku, bodo ostale sveže približno dva meseca dlje.







