Kvinoja: Kuhanje z brezglutensko superhrano Inkov 

• Kvinoja: Hrana Inkov
• Vrste kvinoje
• Zakaj je kvinoja zdrava? 
• Kako pravilno skuhati kvinojo? 
• Shranjevanje in uporabnost kvinoje

Kvinoja: Hrana Inkov

Kvinoja, "mati vseh žit", kot se prevaja njeno ime, izvira iz Andov in je tam že več kot 5000 let pomembno osnovno živilo. Pridelujejo jo predvsem v Ekvadorju, Peruju in Boliviji. Domorodna ljudstva ji z razlogom pravijo “zlato zrno”. Kvinoja je enoletnica, ki zraste do 2 metra visoko in ima razvejana stebla z značilnimi rombičnimi listi, ki so na robovih nazobčani. Čeprav lahko jemo tudi liste, uživamo predvsem semena, ki spominjajo na majhna zrna prosa in so črne, rdeče-rjave in bele barve.

Sodi med psevdožita, kar pomeni, da ni žito in ne spada v družino trav, kot pšenica, oves ali rž, vendar ima podobne sestavine kot prava žita in se tako tudi uporablja. Uvrščajo jo med metlikovke, enako kot špinačo, blitvo in rdečo peso. Odporna je tako na ekstremne vremenske razmere kot na slaba tla. Prenese temperature od -8 °C do +38 °C in jo zato lahko gojijo na visokih planotah Andov, na višini do 4 000 metrov. Na takšni nadmorski višini npr. ne bi mogli preživeti koruza in pšenica.  Ker svetovno prebivalstvo nenehno narašča, povpraševanje pa se povečuje, kvinojo zdaj gojijo tudi v drugod, npr. v ZDA, Indiji, Keniji in nekaterih evropskih državah. 

Ekološka kvinoja iz pravične trgovine 

V andskih državah Južne Amerike mali kmetje ekološko pridelujejo kvinojo. Povezali so se v kmetijske organizacije in svojo kvinojo mednarodno prodajajo prek pravične trgovine. 

Vrste kvinoje 

Obstaja več kot 120 vrst kvinoje. Najpogostejša je bela kvinoja, poznamo pa tudi kvinojo drugih barv: 

• Bela kvinoja: Bela kvinoja je zelo razširjena in zato nekoliko cenejša. Vsebuje najmanj maščob in je blagega, oreškastega okusa. Čas kuhanja: 10 do 15 minut. 

• Rumena kvinoja: Po okusu in času kuhanja je podobna beli kvinoji. 

• Črna kvinoja: Ta vrsta kvinoje po kuhanju ostane čvrsta na ugriz, zato je zelo priljubljena za solate. Je izredno aromatična in ima močnejši okus po oreščkih. Vsebuje tudi več fitokemikalij in ima tako močnejše antioksidativno delovanje. 

• Rdeča kvinoja: Ta kvinoja se med kuhanjem obarva rjavo. Njen okus je oreškast in bolj izrazit. Čas kuhanja: ca. 15 do 20 minut. 

Zakaj je kvinoja zdrava? 

Kvinoja sodi med psevdožita in zato ne vsebuje glutena. Vsebuje veliko beljakovin in je polna mineralov, katerih delež je večji kot v običajnih žitih. Poglejmo, kaj se skriva v teh superzrnih: 

• Hranila: Skoraj nobeno drugo živilo ne vsebuje toliko zdravih hranil kot kvinoja. Poleg visokokakovostnih beljakovin rastlinskega izvora vsebuje kvinoja veliko železa, folne kisline, magnezija, cinka in mangana: le 100 g kvinoje pokrije 25 % dnevnih potreb po železu, 50 % magnezija in več kot 100 % mangana. Poleg tega vsebuje veliko sestavljenih ogljikovih hidratov, ki se počasi sproščajo v krvni obtok in zato telo dolgo oskrbujejo z energijo. 

• Kakovostne beljakovine: osem esencialnih aminokislin spada med ključna hranila, ki jih naše telo ne more proizvesti samo. Več, kot je teh aminokislin v beljakovinah v hrani, bolj kakovosten vir beljakovin je ta. Kvinoja vsebuje kar vseh osem esencialnih aminokislin. Vsebuje 14 g beljakovin na 100 g kvinoje, zato je odličen vir beljakovin. 

• Brez glutena in lahko prebavljiva: Za ljudi s celiakijo ali glutensko intoleranco je kvinoja odličen nadomestek polnozrnatim žitom. Ne vsebuje glutena in je lahko prebavljiva. 

• Zdrave prehranske vlaknine: vsebuje 10 do 15 % prehranskih vlaknin, ki spodbujajo prebavo. Te so vir hrane za zdrave bakterije naše črevesne flore. Če imamo veliko koristnih črevesnih bakterij, lahko zmanjšamo tveganje za nastanek raka na črevesju. Poleg tega prehranske vlaknine preprečujejo zaprtje in olajšajo odvajanje blata. Hkrati povečujejo občutek sitosti in lahko tako pomagajo pri hujšanju. 

• Znižuje in uravnava raven sladkorja v krvi: Kvinoja je zdrav vir ogljikovih hidratov, ki raven sladkorja v krvi dviguje le počasi. Tako zagotavlja stalen pretok energije, ki trajno oskrbuje možganske in mišične celice.  

Kako pravilno skuhati kvinojo? 

Z vami delimo osnovni recept za pravilno kuhanje kvinoje. Za 2 porciji potrebujete: 

• 100 g kvinoje

• 200 ml vode ali jušne osnove

• sol 

• oljčno olje

1. Kvinojo odtehtajte, jo stresite v drobno sito in temeljito operite pod tekočo mlačno vodo. Zunanja lupina kvinojinih zrn namreč vsebuje saponine, ki povzročajo grenak okus, na ta način pa jih izperete. 

2. Zdaj dajte kvinojo v lonec z dvojno količino vode ali jušne osnove. Dodajte ščepec soli ali začimb. 

3. Kvinojo zavrite. Potem jo pri srednji temperaturi kuhajte ca. 12 do 15 minut, dokler tekočina ne povre. Zrna morajo biti še vedno rahlo čvrsta na ugriz in na videz malce posteklenijo.  

4. Dodajte kanček oljčnega olja. To še bolj poudari oreškast okus kvinoje in prepreči, da bi se zlepila. 

Nasvet: Če imate raje nekoliko mehkejšo kvinojo, jo lahko po koncu kuhanja pustite, da rahlo nabrekne, vendar jo morate ves čas mešati in po potrebi dodajati vodo, da se ne zažge.  

Pozor: Tako, kot na primer riž za rižoto, tudi kvinoja med kuhanjem vpije veliko tekočine. To pomeni, da pravilno nabrekne in postane približno trikrat večja. Če vzamete 100 g surove kvinoje, boste po kuhanju dobili 300 g. 

Nasvet za pripravo obroka vnaprej: Če vam ostane kaj kvinoje, lahko ostanke v nepredušno zaprti škatli v hladilniku shranite za nekaj dni. Tako boste dobili odlično osnovo za vrhunske recepte. 

Začinite kvinojo 

Ker je kvinoja zelo blagega okusa, je primerna za skoraj vse jedi, zato jo lahko začinite na vse mogoče načine. Pri kuhanju kvinoje na primer namesto vode uporabite jušno osnovo. Po kuhanju ji lahko dodate paradižnikovo kašo, papriko v prahu, kari, zelišča ali česen. Če jo želite pripraviti kot sladek obrok, pa jo lahko zmešate z mlekom in cimetom ter si jo privoščite za zajtrk. 

Recepti s kvinojo

Kvinoja je tako vsestranska in enostavna za pripravo, da se poda skoraj k vsaki jedi in je postala nepogrešljiv del evropske kuhinje. Obstaja nešteto receptov s kvinojo. To psevdožito uporabite v solatah, kot nadev, za enolončnice in juhe, v mueslijih, preprosto kot prilogo – tudi v kombinaciji z zelenjavo – možnosti je nešteto.

Shranjevanje in uporabnost kvinoje

Tako kot žita je treba tudi kvinojo hraniti v temnem, hladnem in suhem prostoru, zaščiteno pred svetlobo in zrakom, najbolje v posodah za shranjevanje, ki jih je mogoče ponovno zapreti. Porabite jo čim prej, sicer lahko postane žarka in zato neužitna. Vedno bodite pozorni na rok uporabnosti.