Menopavza pri ženskah

• Kaj je menopavza?
• Kdaj nastopi obdobje menopavze?
• Štiri faze menopavze
• Kako prepoznamo menopavzo?

Kaj je menopavza?

Izraz "menopavza" izhaja iz grških besed "men" (mesec) in "pausis" (prenehanje), s tem izrazom pa označujemo konec menstrualnih krvavitev. V strokovni literaturi je izraz "menopavza" v uporabi že od 19. stoletja.

Menopavza in obdobje menopavze

Kakšna je razlika med menopavzo in obdobjem menopavze? V strokovnem izrazoslovju izraz menopavza označuje zadnjo menstruacijo. V pogovornem jeziku pa se izraz "menopavza" pogosto, čeprav ne povsem natančno, uporablja kot sinonim za prehodno obdobje in se lahko nanaša na celotne procese telesnih prilagoditev. Pravilen medicinski izraz za prehodno obdobje pa je klimakterij.

Kaj se dogaja v menopavzi?

Dejanska menopavza je dogodek zadnje menstruacije, po kateri v obdobju dvanajstih mesecev ni več menstruacije. Ker menstruacija v obdobju klimakterija postaja vse bolj neredna, lahko šele kasneje ugotovimo, da je nastopila menopavza. Daljše izostajanje menstruacije v predhodnih fazah (predmenopavza in perimenopavza, glej nadaljevanje) ni nič nenavadnega. Dejanska menopavza pa vedno mine neopazno.

Kdaj nastopi obdobje menopavze?

Pri kateri starosti nastopi menopavza? To je vprašanje, ki si ga zastavljajo ženske, ko se približujejo temu obdobju. Kdaj se začnejo prehodna obdobja, je od ženske do ženske različno. Statistično gledano pa menopavza pri večini žensk nastopi okoli 51. ali 52. leta starosti. Prej in po menopavzi pa lahko faze klimakterija trajajo različno dolgo. Nekatere ženske opazijo prve znake že nekaj let pred koncem menstruacije, druge pa tik pred tem.

Kako dolgo traja menopavza?

Če opazite, da vaš menstrualni cikel postaja nereden in menstruacija zamuja več tednov, se morda sprašujete, če ste v menopavzi. Tako kot velja za začetek prehodnega obdobja, je tudi trajanje menopavze od ženske do ženske različno.

Teoretično lahko obdobje menopavze traja od deset do petnajst let. Vendar ta časovni okvir vključuje vse faze klimakterija, spremembe pa lahko vsaka ženska občuti drugače, poleg tega pa se ob zavestnem doživljanju lahko obdobje zdi krajše ali daljše, kot zares je. 

Kaj nastopi po menopavzi?

Običajno se obdobje menopavze konča med 60. in 65. letom. Za ženske se nato začne novo življenjsko obdobje, imenovano senium, ki pa se postopoma začne že s postmenopavzo. Ponovno se vzpostavi hormonsko ravnovesje. Hormonske in organske spremembe v obdobju seniuma niso več povezane s plodnostjo.

Štiri faze menopavze

Obdobje menopavze, torej čas pred in po zadnji menstruaciji, delimo na štiri faze, v katerih se odvijajo različne prilagoditve. Najpomembnejša sprememba je zmanjšana proizvodnja estrogena. Menstrualni cikel postopoma postane vse bolj nereden, saj lahko ovulacija zamuja ali celo izostane. Na kratko povedano, v fazah menopavze poteka naslednje:

• Predmenopavza: V organizmu se odvijajo hormonske spremembe, kar se kaže z nerednimi menstruacijami. V tem obdobju lahko morebitne telesne znake zamenjamo s predmenstrualnim sindromom (PMS), še posebej zato, ker mlajše ženske običajno ne razmišljajo o menopavzi. Predmenopavza lahko traja več let.
• Perimenopavza: To obdobje označuje leto pred in po menopavzi. Najopaznejši znak so neredne menstruacije in simptomi, kot so vročinski oblivi. 
• Menopavza: Kratko obdobje (nekaj dni) zadnje mesečne krvavitve uvrščamo v perimenopavzo.
• Postmenopavza: To obdobje označuje prehod v senium. Raven estrogena se stabilizira pri novi vrednosti, simptomi menopavze postanejo blažji in na koncu izginejo. 

 Podrobnejše informacije o fazah menopavze, njihovih simptomih in nasvetih za lajšanje težav boste našli v našem članku o 4 fazah menopavze. 

Kako prepoznamo menopavzo?

Kako opazimo, da smo v menopavzi? Najzanesljivejši znak menopavze so neredne menstruacije, ki se na koncu popolnoma ustavijo. Vse ostalo je, kot že omenjeno, zelo individualno. Raziskave so pokazale, da večina žensk v in okoli menopavze nima ali ima le blage telesne simptome. Le približno tretjina žensk poroča o izrazitih težavah.

Dobro je vedeti: Da bi bili povsem prepričani, ali gre za menopavzo, lahko preverite nivo hormonov s pomočjo medicinskega testa. Vendar pa je to storitev, ki jo zdravstveno zavarovanje krije le izrednih primerih, npr. če gre za medicinsko utemeljeno potrebo.

S katerimi težavami se soočajo ženske v obdobju menopavze?

 Med najpogostejšimi simptomi menopavze so vročinski oblivi in nočno potenje  – s tem se namreč srečuje kar tretjina žensk. Vzrok za to je motena regulacija temperature v telesu zaradi hormonskih nihanj. Značilne so tudi naslednje težave:

• Suha nožnica: Nizek nivo estrogena vpliva na prekrvavitev in vlago nožnične sluznice. To je neugodno, saj lahko pripomore k okužbam. Mazila in geli, vključno z intimnimi, lahko situacijo olajšajo, me drugim tudi med spolnimi odnosi. Zaradi zmanjšane proizvodnje estrogena se poveča tudi dovzetnost za okužbe sečil.
• Nihanje razpoloženja: Hormonski kaos med menopavzo lahko povzroči podobne težave kot v puberteti. Ženske se tako srečujejo z različnimi razpoloženji – od razdražljivosti pa vse do depresivnih stanj. Nasvet: V obdobjih slabšega razpoloženja si vzemite več časa zase in si privoščite sprostitev. 
• Motnje spanja: Sproži jih nižja raven progesterona, ki moti dnevno-nočni ritem telesa.
• Osteoporoza, bolečine v sklepih in mišicah: Tudi v teh situacijah ima pomembno vlogo estrogen, zato ima lahko nižja raven tega hormona negativen vpliv. Bodite pozorni: Čeprav se tovrstne zdravstvene težave sicer lahko pojavijo zaradi menopavze, lahko nakazujejo tudi na druge bolezni, zato je priporočljivo obiskati zdravnika. 

Za mnoge ženske je menopavza osvobajajoče obdobje, ne glede na morebitne neprijetne simptome zaradi spremenjene hormonske slike. S pozitivnim odnosom in prilagojenim življenjskim slogom, predvsem na področju prehrane in nege, boste lahko menopavzo doživljali povsem sproščeno.