Pogostejša potreba po uriniranju pri ženskah v menopavzi 

• Stalna potreba po uriniranju pri ženskah – kaj storiti?
• Potreba po uriniranju in menopavza
• Potreba po uriniranju med menopavzo: Kaj pomaga?
• Potreba po uriniranju & menopavza: ustrezni izdelki za osebno higieno 

Stalna potreba po uriniranju pri ženskah – kaj storiti? 

Z ustreznimi protiukrepi in izdelki za osebno nego se je mogoče sproščeno spoprijeti s potrebo po uriniranju. V nadaljevanju preberite, kaj povzroča šibkost mehurja med menopavzo, kako je z njo povezana in kako lahko ukrepate. 

Kaj je šibkost mehurja? 

Pogovorno ne ločimo jasno med pogostejšo potrebo po uriniranju in uhajanjem urina. Tako se besedi „šibkost mehurja“ in „inkontinenca“ pogosto uporabljata kot sopomenki. To je deloma zavajajoče, saj v primeru urinske inkontinence ni mogoče zavestno nadzorovati delovanja mehurja. Vzrok ni vedno organsko neposredno povezan z organom izločanja. Medicina razlikuje med različnimi vrstami inkontinence. 

Razdražljiv mehur 

Pri ženskah v menopavzi s tako imenovanim razdražljivim mehurjem je situacija kljub prekrivanju simptomov nekoliko drugačna. Običajno imajo dame s tovrstnimi težavami osnovno kontrolo nad svojim mehurjem, na katero pa lahko znatno vplivajo različni dejavniki. Tako lahko pri kašljanju, smejanju ali dvigovanju težkih bremen, torej v povezavi z določenimi gibi, pride do izgube manjših količin urina. 

Simptomi povečane potrebe po uriniranju 

Pogostejša potreba po uriniranju pri ženskah v menopavzi torej ni nujno enaka inkontinenci. Lahko se namreč kaže v nepopolnem praznjenju mehurja, pogostem in nočnem uriniranju ter povečani dovzetnosti za okužbe sečil in vnetja, kar lahko povzroči bolečine in pekoč občutek pri uriniranju. Če opazite takšne ali podobne simptome, je priporočljivo, da se posvetujete z zdravnikom. 

Potreba po uriniranju in menopavza 

Pri ženskah igrajo spolno specifični dejavniki pomembno vlogo, ki so povezani z menopavzo. Zaradi telesnih sprememb številne ženske trpijo za povečano potrebo po uriniranju v klimakteriju. 

Hormonsko ravnovesje 

Menopavza (medicinsko: klimakterij) lahko pri ženskah vpliva na potrebo po uriniranju, saj je ta delno odvisna od ženskega spolnega hormona estrogena. Telo zmanjša njegovo proizvodnjo, ko po menopavzi ni več potreben za uravnavanje cikla. 

Naloga estrogena 

Za prekrvavitev sluznic, kot sta nožnica in mehur je pomemben tudi estrogen. Če primanjkuje vlage, se lahko pojavijo učinki, kot so suhost nožnice in povečana občutljivost mehurja. Mehur zaradi zniževanja ravni estrogena močneje reagira na sestavine urina in spremenjeno pH-vrednost. 

Medenica 

Anatomsko pogojeno lahko pri ženskah sčasoma oslabijo tudi mišice medeničnega dna in izgubijo elastičnost. K temu prispevajo morebitne pretekle nosečnosti, napačna drža ali težko fizično delo, zlasti dvigovanje in prenašanje težkih bremen. Funkcija medeničnega dna vključuje „zapiranje“ sečil, kar lahko vodi do „uhajanja urina“ (na primer pri kihanju). 

Nevtrotransmiterji 

Nekatere ženske imajo prekomerno aktiven sečni mehur. Receptorji v mehurju pošiljajo signale v možgane, ki sporočajo potrebo po uriniranju. Če je ta prenos iz kakršnega koli razloga prekomerno stimuliran, to vodi do stalne potrebe po uriniranju, čeprav je mehur le malo napolnjen. 

Drugi vplivi 

Obstajajo še drugi dejavniki, ki spodbujajo stalno potrebo po uriniranju pri ženskah v menopavzi, na primer prekomerna telesna teža, pretesna oblačila (ki pritiskajo na mehur) ali nizka hidracija. Tudi dedna nagnjenost k oslabelosti vezivnega tkiva ali anatomske poškodbe spolnih organov (kot sta spuščanje nožnice ali maternice) lahko predstavljajo vzrok za stalno potrebo po uriniranju pri ženskah v menopavzi. 

Potreba po uriniranju v menopavzi: Kaj pomaga? 

Mnoge ženske v menopavzi se sprašujejo, kaj lahko storijo proti stalni potrebi po uriniranju. Dejansko obstaja vrsta ukrepov, s katerimi lahko okrepite svoj mehur in bolje nadzorujete potrebo po uriniranju. 

• Hormonska nadomestna terapija: Tako imenovani fitoestrogeni (rastlinski hormoni, podobni estrogenu) se lahko v menopavzi uporabljajo kot nizkodozne, blage hormonske terapije. Med primeri so pripravki z grozdnato svetliko in črno deteljo. Fitoestrogene vsebujejo tudi izdelki iz soje, kot je tofu. Pomembno: Takšnih izdelkov ne smete uporabljati na lastno pest, temveč vedno po dogovoru z zdravnikom.  

• Zdravila: V posameznih primerih lahko zdravnik predpiše „pravo“ hormonsko terapijo z dodajanjem estrogena – pogosto lokalno, v obliki mazil ali svečk. Če je prekomerno aktiven sečni mehur odgovoren za pogostejšo potrebo po uriniranju pri ženskah v menopavzi, zdravnik lahko predpiše tako imenovana antiholinergična zdravila, ki zavirajo odgovorne prenašalce. 

• Trening medeničnega dna: Stalno potrebo po uriniranju pri ženskah je mogoče bolje nadzorovati z posebnimi vajami za krepitev medeničnega dna. Koristno je zavestno napenjanje in sproščanje medeničnega dna ali uporaba ravnotežne blazine (balanserja). Tudi splošna gimnastika, joga ali pilates prispevajo k krepitvi teh mišic. 

• Ohranjanje pravilne telesne drže: Ustrezna telesna drža in previdnost pri dvigovanju težkih predmetov zmanjšujeta obremenitev medeničnega dna. 

• Pitje čaja: Posebni čaji za mehur, na primer s učinkovinami iz listov breze ali koprive, vednozelenega gornika ali njivske preslice, lahko pomagajo pri izpiranju mehurja, kar prispeva k zaščiti pred okužbami sečil. Nasvet: Ni nujno, da pijete le čaj. Zadostna hidracija na splošno podpira ravnovesje tekočin v telesu. 

• Ozaveščena zdrava prehrana: Opustitev diuretičnih pijač, živil, ki povzročajo napihnjenost in začinjenih jedi ter morebitna izguba telesne teže lahko prav tako pripomorejo k zmanjšanju prekomerne potrebe po uriniranju. 

• Kirurški poseg: Glede na vrsto in stopnjo šibkosti mehurja je lahko potreben operativni poseg. 
   

Dobro je vedeti: Čeprav se lahko nasvet, da pri stalni potrebi po uriniranju pijete veliko tekočine (kar povečuje napolnjenost mehurja in tveganje za morebitne majhne nezgode), na prvi pogled zdi nasprotujoč, je pomembno, da se tega držite. S tem lahko izločite bakterije, mehur pa lahko „trenirate“ s polnjenjem. 

Potreba po uriniranju & menopavza: ustrezni izdelki za osebno nego 

Slabo nadzorovana potreba po uriniranju pri ženskah v menopavzi lahko včasih povzroči zadrego. Ni vedno mogoče preprečiti uhajanja manjših količin urina v javnosti. Če ni dostopa do stranišča, lahko pride do neprijetnih situacij. Zavezanost k temu, da se je treba vsakokrat upreti potrebi po uriniranju, lahko povzroči tako velik pritisk, da vpliva na psihično počutje. 

To ni potrebno: Uporaba ustreznih izdelkov za osebno nego lahko zmanjša strah pred potrebo po uriniranju v menopavzi. 

Higienski vložki 

Pri zelo blagi šibkosti mehurja lahko ste lahko pomirjeni že, če uporabite vložek. Mnoge ženske se pri tem zanašajo na higienske ali dnevne vložke, ki so jih navajene uporabljati. 

Vložki za inkontinenco 

Pomembno: Pri pogostejši potrebi po uriniranju  v menopavzi je priporočljivo uporabljati posebne vložke za inkontinenco. Razlog je preprost: Menstrualna kri ima drugačno sestavo kot urin. Urin je veliko bolj tekoč, zato absorpcijske lastnosti ženskih vložkov niso prilagojene hitremu vpijanju urina. Posledica tega je, da se higienski vložek prehitro „napolni“; poleg tega lahko pride do neprijetnih vonjav in draženja. 

Alternativa vložkom pri zmernem do močnem uhajanju urina so tudi inkontinenčne hlačke. Te pod oblačili niso vidne in nudijo dodatno varnost. 

Povzetek 

Ne oklevajte in pri osebnem zdravniku ali ginekologu spregovorite o pogostejši potrebi po uriniranju pri ženskah v menopavzi. Tam vam bodo strokovno svetovali, kaj lahko pomaga pri šibkosti mehurja v menopavzi.