Timijan: Kuhinjsko zelišče z aromatičnim vonjem 

• Katere vrste timijana poznamo?
• Kako pravilno posaditi in negovati timijan?
• Katere prednosti ima timijan za zdravje?
• Kako lahko timijan uporabimo v kuhinji?
• Kako sušiti in shranjevati timijan?

Katere vrste timijana poznamo? 

Timijan je razširjen po vsem svetu. Večina izmed več kot 300 vrst uspeva v blagem, suhem sredozemskem podnebju. V Italiji, Španiji, Grčiji in južni Franciji najdemo številne predstavnike te vrste. Najbolj znan je pravi timijan (Thymus vulgaris). V srednjem veku so ga benediktinski menihi prinesli čez Alpe in ga gojili v samostanskih vrtovih. V Nemčiji pravi timijan ne raste na prostem, vendar so tam doma druge divje vrste timijana. Med njimi so predvsem 

• polajeva materina dušica (Thymus pulegioides) 

• materina dušica (Thymus serpyllum) 

• rana materina dušica (Thymus praecox) 

• alpska materina dušica (Thymus alpinus) 

Poleg teh obstajajo tudi sorte in križanci, ki so nastali z gojenjem. Med najbolj znanimi sortami timijana so: 

• pomarančni timijan (Thymus vulgaris var. fragrantissima) 

• kokosov timijan (Thymus species 'Kokos') 

• pritlikavi timijan (Thymus vulgaris var. Compactus) 

• francoski timijan (Thymus vulgaris var. Fleur Provencale) 

Križani limonski timijan (Thymus × citriodorus) je križanec med pravim timijanom (Thymus vulgaris) in materino dušico (Thymus pulegioides). 

Značilnosti in posebnosti posameznih vrst 

Rod timijanov je pester in raznolik. Glede na vrsto in sorto se rastline med seboj precej razlikujejo: 

Pravi timijan (Thymus vulgaris) ima grmičasto, pokončno rast in doseže višino od 10 do 50 centimetrov. Nasprotno pa materina dušica tvori goste blazine, medtem ko je materina dušica znana po svoji plazeči rasti. 

Razlike se pojavljajo tudi pri vonju: 

• pravi timijan (Thymus vulgaris) izstopa z intenzivno izrazito aromo timijana; 

• limonski timijan (Thymus x citriodorus) navdušuje z nežno limonino noto; 

• kokosov timijan (Thymus species 'Kokos') ima blag vonj po kokosu; 

• pomarančni timijan (Thymus vulgaris var. fragrantissima) ima vonj po grenki pomaranči. 

Vse vrste timijana spadajo v družino ustnatic. Za vse so značilni močno razvejani poganjki z majhnimi lističi, ki so na spodnji strani rahlo poraščeni. Cvetovi so rožnati, beli ali vijolični ter razporejeni v majhnih, gostih šopkih, ki so kot obročki razporejeni okoli stebla (navidezni vretenci). 

Kako pravilno saditi in negovati timijan? 

Če želite timijan gojiti na vrtu, potrebujete sončno, svetlo in toplo mesto z revno, suho zemljo. Idealni so na primer: 

• skalnjak, 

• suhi zid, 

• nabrežja. 

Rastlina uspeva tudi v zeliščnih gredah in cvetličnih koritih. Za sajenje uporabite čim bolj prepustno, peščeno podlago ter se izogibajte zastajanju vode. 

Če želite ustvariti privlačno mešanico zelišč v balkonskem koritu ali visokih gredah, kombinirajte timijan z drugimi vrstami, ki imajo rade sonce, kot so: 

• sivka, 

• rožmarin, 

• žajbelj, 

• navadni ožepek, 

• šetraj. 

Te vrste prav tako najbolje uspevajo v revnih, suhih do polsuhih tleh, zato jih lahko odlično kombinirate pri sajenju. Skupaj ustvarjajo odličen vir hrane za divje čebele in metulje. 

Na kaj je treba paziti pri negi 

Timijan je nezahtevna lončnica in vrtna rastlina. Potrebuje le malo vode in gnojila. Če njegove poganjke spomladi obrežete za tretjino ali polovico, bo po tej pomladitveni negi ponovno močno odgnal ter oblikoval številne poganjke z zelenimi listi. 

Če želite timijan pustiti na prostem čez zimo, izberite zimsko odporne vrste. Mednje spadajo: 

• pravi timijan (Thymus vulgaris), 

• polajeva materina dušica (Thymus pulegioides), 

• rana materina dušica (Thymus praecox), 

• alpska materina dušica (Thymus alpinus). 

Te vrste prenesejo zmrzal do -20 °C. Le ob dolgotrajni zmrzali brez snega potrebujejo zaščitno plast iz smrekovih vej, slame ali vejevja. 
Lončnice in rastline v koritih je v hladnejših mesecih najbolje oviti v juto ali mehurčkasto folijo, da zaščitite koreninsko grudo pred prevelikim mrazom. 

Katere prednosti ima timijan za zdravje? 

Timijan je že stoletja poznan kot zdravilna rastlina. Stari Grki so ga zaradi njegovega prijetnega vonja uporabljali kot daritev bogovom. Morda prav iz tega obdobja izvira njegovo ime, saj grška beseda „thysia“ pomeni „ustvarjati dim“. Druga teorija povezuje ime timijan z besedo „thymos“, ki označuje pogum, življenjsko energijo in razpoloženje. 

Omamen vonj te začimbne rastline izvira iz učinkovin timol in kavakrol, ki delujeta sekretolitično, sproščata krče in imata antibakterijske lastnosti. Zaradi teh lastnosti je timijan pogosto sestavni del, na primer: 

• čajev, ki pomagajo pri prehladu, 

• sirupa proti kašlju, 

• bonbonov proti kašlju, 

• prehladnih kopeli. 

Timijan lahko uporabljate tudi kot ustno vodico ali za grgranje, saj pomaga pri vnetjih v ustni votlini in žrelu. Njegovo sproščujoče delovanje na krče pa je koristno pri prebavnih težavah in občutku napihnjenosti. 

Kako lahko timijan uporabimo v kuhinji? 

Timijan je užiten in sestavni del številnih mešanic začimb, značilnih za južnofrancosko, italijansko in grško kuhinjo. Z njim lahko začinimo 

• ribe in ribje jedi, 

• mediteransko zelenjavo, 

• jedi iz krompirja, 

• morske sadeže. 

Poleg tega z njim začinite omake, pomake, skuto, sveži sir ter omake za testenine in pice. 

Kako sušiti in shranjevati timijan? 

Učinkovine timijana se večinoma nahajajo v eteričnih oljih, ki so prisotna v listih in cvetovih. Koncentracija timola in kavakrola je tik pred cvetenjem še posebej visoka. Glede na vrsto in sorto rastlina cveti med majem in oktobrom, zato sta zgodnje poletje in jesen idealna za obrezovanje poganjkov. 

Postopek obrezovanja: 

• Poganjke obrezujte le pri suhih rastlinah, saj rosa, deževnica ali voda za zalivanje pospešujejo razgradnjo učinkovin. 

• Odstranite odmrle dele rastline in ovenele liste. 

• Poganjke povežite v majhne šopke in jih obesite z glavo navzdol na temnem, dobro prezračenem mestu pri temperaturi med 20 in 30 stopinj Celzija. 

• Poganjke lahko razporedite na list peki papirja in jih posušite na zraku ali pa jih sušite v pečici pri približno 30 °C, pri čemer naj bodo vrata pečice rahlo odprta. 

Ko liste med prsti zlahka zdrobite, je timijan posušen. Odstranite jih s stebel in shranite v nepredušne, temne posode. Tako ga lahko hranite do dve leti.