Dolgotrajno dojenje – prednosti in predsodki
V zadnjih desetletjih se je ozaveščenost o prednostih dojenja ponovno močno povečala. Več kot 80 odstotkov mater želi svojega otroka dojiti. Priporočeno dobo dojenja, tj. vsaj šest mesecev, doseže približno polovica otrok, le redki otroci pa se dojijo še po prvem letu starosti. Vendar pa je dojenje po prvem letu odlična popotnica za življenje.

dm drogerie markt d.o.o.
Čas branja 5 Min.
•
20. 2. 2025

Kaj pomeni dolgotrajno dojenje in kako dolgo traja?
Za izraz »dolgotrajno dojenje« ni točne definicije. Če se nam zdi dolgotrajno, ne pomeni, da je res – ocena primernega trajanja dojenja je odvisna od zornega kota posameznika.
Z antropološkega vidika je norma dojenja od 2,5 do 7 let. Z drugimi besedami, s povsem biološkega vidika bi morali svoje otroke dojiti veliko dlje, kot je danes v navadi. Znanstveniki so dokazali, da so naši predniki svoje otroke dojili približno dve do tri leta. V večini primerov so bili odstavljeni takrat, ko je bil na poti naslednji otrok, čeprav so izvajali tudi dojenje v tandemu, ko je na svet kmalu za prvim privekal drugi otrok.
Odnos do dojenja se je spremenil šele z uvedbo mlečnih nadomestkov. To je materam omogočilo zgodnejše odstavljanje otrok.
Pritisk družbe
Pritiski s strani družbe danes veljajo za enega od poglavitnih dejavnikov za odstavljanje. Komentarji, kot je na primer »Oh, še vedno dojiš?«, vodijo v negotovost in k vprašanju, ali je dojenje, daljše od 6 mesecev, zdravo in pravilno.
Eden glavnih razlogov za takšno mišljenje je, da prsi pogosto povezujemo s spolno stimulacijo in da se to občuti tudi pri dolgotrajnem dojenju. To ustvarja neposreden in posreden pritisk na doječe matere, da »pravočasno« prenehajo dojiti. Z znanstvenega vidika je ta pritisk popolnoma nepotreben.
Priporočilo prehranske komisije
Materino mleko ima optimalno sestavo in otroku zagotavlja vse, kar potrebuje. Svetovna zdravstvena organizacija in babice priporočajo prehranjevanje izključno z dojenjem, po možnosti do 6. meseca starosti. Šele takrat je treba en obrok za drugim postopoma nadomestiti z dopolnilno prehrano ali – v primeru odstavljanja na otrokovo pobudo – z obroki za družinsko mizo.
Hkrati pa bi po mnenju strokovnjakov lahko nadaljevali z dojenjem do otrokovega dopolnjenega drugega leta in to bi tudi morali storiti. Mnoge babice govorijo o dolgotrajnem dojenju, če se otrok doji še po prvem letu starosti.
Zdravstvene prednosti
Izključno dojenje do otrokovega dopolnjenega 6. meseca starosti in dopolnilno dojenje do otrokovega drugega leta je zdravo – tako za mamo kot za otroka. Celovite študije dokazujejo številne prednosti.
Za mamo
Če dojenje traja dvanajst mesecev ali dlje, lahko to bistveno zmanjša tveganje matere za rak dojke in rak jajčnikov. Enako se lahko zmanjša tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa II.
Za otroka
Otroci, ki so bili dojeni več kot šest mesecev, redkeje zbolijo za alergijami in okužbami. Poleg tega je pri njih zmanjšano tveganje za čezmerno telesno težo, razvoj raka, sladkorne bolezni ali drugih kroničnih bolezni.
Dojeni otrok se prav tako potencialno bolje psihološko razvija. Telesna bližina med dojenjem in intenziven očesni stik mu dajeta občutek varnosti in zaščite. V fazi odraščanja lahko postane samozavestnejši in bolj neodvisen.
Slabosti in predsodki
Nobena znanstvena študija ni uspela dokazati slabosti dolgotrajnega dojenja. Ni dokazov, da bi podaljšano dojenje negativno vplivalo na odnos med materjo in otrokom. Družbeni pritisk temelji izključno na predsodkih, in ne na dejanskih slabostih.
Zakaj se ne bi smelo dojiti tako dolgo?
Z medicinskega vidika ni razloga, zakaj bi se odpovedali dolgotrajnemu dojenju. Vendar je pomembno, da se mati in otrok med dojenjem počutita dobro. Kdor doji samo zato, ker mora, ali se ob tem počuti neprijetno, naj razmisli o odstavljanju.
»Slabosti« samo za matere
Dolgotrajno dojenje ima resne slabosti samo za matere. Dojenje zahteva večjo angažiranost mame in posledično ima manj časa zase ali za službo. Poleg tega doječe matere ne smejo uživati nekaterih živil, poživil in zdravil. Predvsem slednje je lahko razlog za zgodnjo odstavitev.
Odstavljanje – kdaj je pravi čas?
V najboljšem primeru bi morali upoštevati priporočila SZO in babic ter šest mesecev izključno dojiti. Z uvedbo dopolnilne prehrane ali družinskih obrokov pri vodenem odstavljanju otroka se količina potrebnega materinega mleka počasi zmanjšuje in dojene obroke lahko sčasoma preskočite.
To počasno odstavljanje traja več mesecev in vašim dojkam omogoča, da postopoma zmanjšajo proizvodnjo mleka, kar preprečuje zaplete, kot sta mastitis ali zastoj mleka. Hkrati se mati in otrok naučita »ločiti« drug od drugega.
Ali je hudo narobe, če otroka dojim samo tri mesece?
Vsak dan dojenja je dober za vašega otroka. Če po treh mesecih čutite željo po prenehanju dojenja, je najbolje, da se pogovorite z babico. Če ste zgolj malce negotovi glede naravnega dojenja, vam pogovor z babico zagotovo lahko koristi. Če boste vztrajali pri svoji odločitvi, lahko dojenčka hranite po steklenički in še vedno redno uživate v skupnem intenzivnem crkljanju, ki je tako pomembno za psihološki razvoj vašega otroka.




