Med: Naraven izdelek, ki je več kot le namaz za kruh

• Med: Nastanek in pridobivanje
• Razlike med vrstami medu
• Kvaliteta medu: Na kaj morate biti pozorni
• Kako zdrav je med resnično?
• Trajnostni vidik medu
• Pravilno shranjevanje medu
• Nasveti za uporabo v gospodinjstvu

Naraven izdelek: Med

Čeprav med ni primeren za dojenčke, mlajše od 12 mesecev, je ta naravni proizvod priljubljen pri večini otrok, starejših od enega leta, in odraslih. Nič čudnega: Med je sladek in se poda k skoraj vsakemu obroku – naj bo na kruhu, toastu ali v muesliju in kaši. Med je primeren tudi kot sladilo v čaju, kavi ali mleku ter seveda pri kuhanju in peki. Med so kot luksuzni izdelek uživali že v starem Egiptu, že od nekdaj pa naj bi imeli celo zdravilne lastnosti. 

Kaj točno je med? 

Med je sestavljen iz do 80 odstotkov sladkorja. V visokokakovostnih vrstah medu pa se lahko najde več kot 200 naravnih sestavin. 

Na splošno je med sestavljen iz fruktoze (približno 38 %), glukoze (približno 31 %), polisaharidov (približno 10 %), vode (približno 17 %) ter aminokislin, vitaminov, mineralov, encimov, organskih kislin in sekundarnih rastlinskih snovi (približno 2–4 %, odvisno od sorte). Konsistenca medu je odvisna od tega, koliko glukoze in fruktoze vsebuje: Če je vsebnost fruktoze večja od vsebnosti glukoze, je med bolj tekoč. Če pa med vsebuje precej več glukoze kot fruktoze, je njegova konsistenca kremasta do čvrsta. 

Kako nastane med? 

Medonosne čebele s cvetov nabirajo nektar in cvetni prah pa tudi mano, na primer z dreves. Medena rosa oz. mana ni nič drugega kot sladkorni izloček žuželk, kot so listne uši.  Nektar oz. mana se zbira v mednem želodčku čebele. Čebela sama porabi le majhen del tega medu, preostanek pa se prenese na čebele v panju. Te ga obogatijo z minerali in encimi ter zmanjšajo količino vode v nektarju oz. mani, tako da se ta lahko nekoliko gostejša shranjuje v prazni celici satja. Vendar pa delo čebel še ni končano: Vsebina satne celice se z večkratnim prenašanjem v druge celice in s pahljanjem krilc še dodatno posuši. Končni izdelek, med, se prenese v skladiščne celice, ki se zaprejo z voskom.

Kako pride med v kozarce? 

Čebelarji odstranijo satje in ga dajo v posebno centrifugo, kjer se med centrifugira in tako loči od satja. Med centrifugiranjem med izteče in se večkrat preseje, tako v njem ni ostankov voska. Odvisno od vrste medu se nato več dni ali tednov neprekinjeno meša, preden se napolni v kozarce.   

Razlike med vrstami medu 

Med iz cvetličnega nektarja

Pri cvetličnem medu je med pridobljen iz nektarja številnih rastlinskih vrst. Razlikujemo med pomladnim cvetličnim medom, poletnim cvetličnim medom in gorskim cvetličnim medom. Glede na to, iz katere rastline izvira nektar, ima med različno sestavo, okus in konsistenco. Poseben sortni med je narejeni iz nektarja določene rastline, o njem pa govorimo, ko je delež določene rastline med 60 in 80 odstotki. Če čebele letijo na različne cvetove, je med cvetlični ali mešani. 

Med iz mane (medene rose) 

Gozdni med se pridobiva iz mane in ne iz nektarja. Medena rosa se nabira z različnih gozdnih dreves, kot so smreka, jelka, hrast, javor, lipa ali kostanj. Gozdni med je običajno temen, tekoč in ima aromatičen okus. Hojev med danes velja za redkost, saj se je populacija jelke oz. hoje močno zmanjšala. 

Manuka med 

Manuka med je cvetlični med, pri čemer nektar izvira iz novozelandske rastline manuka – tj. grm, ki je v tesnem sorodstvu z avstralskim čajevcem. Manuka med naj bi imel posebno zdravilno moč, ki močno presega moč drugih medov. 

Med v satju  

Kot posebnost je na voljo tudi med v satju, ki ga lahko kupite v obliki rezin. Med v satju je satje, napolnjeno z medom, in predstavlja najbolj naraven način uživanja medu. Med v satju ima lahko precejšnjo gostoto hranilnih snovi ter je bogat z minerali, elementi v sledeh in antioksidanti. Na voljo je tudi v različnih okusih. 

Matični mleček

Matični mleček je hrana, ki jo čebele proizvajajo za svojo matico in ličinke matic. Z matičnim mlečkom čebele hranijo neposredno matico ali njene ličinke ter ga nikoli ne shranjujejo. Iz tega razloga je ta postopek pridobivanja zelo dolgotrajen in včasih vprašljiv z vidika trajnosti. Za pridobivanje matičnega mlečka se uporabi razmnoževalni instinkt čebelje družine v fazi rojenja, ko čebele hkrati hranijo več ličink. Čebelarji z različnimi ukrepi umetno ohranjajo rojilni nagon dlje časa in dajejo čebelji družini na razpolago ličinke v matičnih celicah, ki jih hranijo. Po treh dneh matične celice odvzamejo, odstranijo ličinke in iz celic izločijo matični mleček.

Kvaliteta medu: Na kaj morate pri nakupu biti pozorni

Med mora biti vedno čist in kakovosten. Pri nakupu medu se zato izogibajte medu v plastičnih posodah ter poceni ali uvoženemu medu. 

Čebelarska zveza Slovenije je pripravila kriterije in shemo za geografsko označbo Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo (SMGO), ki je bila leta 2013 priznana tudi s strani Evropske komisije. Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo določajo zelo stroga merila kakovosti, v blagovno znamko SMGO pa so vključeni cvetlični, akacijev, lipov, smrekov, kostanjev, gozdni in hojev med – to so v Sloveniji tudi najbolj pogostejše vrste medu zaradi tipične rastlinske pestrosti, značilne za Slovenijo. SMHO kupcu jamči, da je kupil naraven in v Sloveniji pridelan med, ki izpolnjuje vse pogoje, določene z veljavno zakonodajo.

NASVET: Če želite preveriti kakovost medu, vzemite žlico medu in jo zmešajte v kozarcu vode. Če je med čist, se bo zlepil in usedel na dno, ne da bi se zlahka raztopil. 

OPOZORILO: Za ekološki med veljajo stroge trajnostne smernice in visoki standardi kakovosti.

Kako zdrav je med resnično?

Med je pogosto označen kot zdrav in zdravilen, toda kaj je pravzaprav tako zdravega v medu? Med lahko deluje pomirjujoče, protivnetno in blagodejno, predvsem zato, ker ima antibakterijske, antioksidativne in protiglivične lastnosti. Od kod izvirajo te lastnosti? Temeljijo na različnih reakcijah v proizvodnem procesu. Že v nezrelem medu zaradi encima, ki ga čebele dodajajo medu s slino, nastajajo majhne količine vodikovega peroksida, ki zagotavlja močan antibakterijski učinek medu. Z zorenjem med pridobiva na sladkorju, ki preprečuje preživetje bakterij, glivic in drugih parazitov, saj sladkor veže vodo. Zdravilne lastnosti so posledica številnih sekundarnih rastlinskih snovi v zdravem medu, zlasti polifenolov in flavonoidov, ki imajo antioksidativni učinek. Zaradi teh razlogov se med pogosto uporablja za zdravljenje vnetij in je lahko koristen pri manjših ranah, težavah z grlom ali kožo, prebavnih težavah ali glivičnih okužbah. Med lahko pozitivno podpira tudi antibiotično zdravljenje v telesu, saj aktivno zavira bakterije in glivice ter jih lahko včasih naredi bolj dovzetne za antibiotično zdravljenje.   

Dodatek medu pri boleznih 

Pri vnetju prebavil virusi in bakterije pogosto povzročajo drisko in bruhanje. Študije so pokazale, da lahko na primer dodajanje medu v čaj ugodno vpliva na potek bolezni ali jo skrajša. Med lahko pomaga tudi pri glivičnih okužbah in je učinkovit kot prebiotik. V določenih okoliščinah lahko med ublaži moteno delovanje črevesne flore, saj zagotavlja bakterijsko ravnovesje. Med se uporablja tudi za zdravljenje prehlada, kašlja in vnetega grla, učinkovit pa je lahko tudi pri kožnih težavah ter lahko na primer ublaži srbečico ali zmanjša prhljaj. Vendar je treba opozoriti, da se je treba v primeru kožnih težav vedno posvetovati z zdravnikom. 

OPOZORILO: Vendar med ni primeren za dojenčke ali otroke, mlajše od enega leta! 
 
Vsebuje namreč lahko bakterije, ki pri dojenčkih, mlajših od enega leta, lahko povzročijo hudo obliko zastrupitve s hrano, saj njihov prebavni sistem še ni dovolj razvit za boj proti tem bakterijam.

Trajnostni vidik medu

Med je vir hrane za čebele, kar pomeni, da mora čebelam ostati določena količina medu, s katero se hranijo. Ker si čebele tudi v zimskih mesecih prizadevajo ohraniti celotno družino pri življenju, je potrebna zadostna zaloga medu – v nasprotju s čmrlji in osami, pri katerih prezimujejo le matice. Čebele za uspešno prezimovanje v panju potrebujejo temperaturo vsaj 30 °C (tudi pri nizkih zunanjih temperaturah), kar je energijsko zelo potratno. Zato je za prezimovanje čebel v Srednji Evropi potrebna zaloga približno 25 kg medu, v toplih mesecih pa čebele pridelajo več kot 100 kg medu. Čebelarji se odločijo, ali bodo prodali le preostali med (brez medu, potrebnega za prezimovanje čebel) ali celoten donos medu, a v tem primeru čebele v zimskih mesecih hranijo s sladkorno raztopino ali pa hrano popolnoma nadomestijo. 

Pri industrijskem medu lahko domnevamo, da uporabljajo sladkorno raztopino. Konvencionalni čebelarji se trudijo čebelam dodajati malo sladkorne raztopine, medtem ko ekološki čebelarji ne dodajajo ničesar. Za ekološki med veljajo strogi predpisi in standardi kakovosti. Za ekološko pridelavo medu se na primer uporabljajo samo satnice, na katerih ni ostankov, ne uporabljajo se kemikalije, čebele pa se gojijo v panjih iz naravnih surovin in na naraven način. 

Pravilno shranjevanje medu

Med je najbolje shranjevati v hladnem, suhem in temnem prostoru. Izogibajte se neposredni sončni svetlobi in vročini, saj bo med sicer izgubil pomembne sestavine in encime. Shranjevanje v hladilniku ni priporočljivo – raje ga hranite v shrambi ali kleti, saj je med zelo občutljiv tudi na svetlobo. Poskrbite, da pokrov kozarca vedno tesno zaprete, sicer bo med iz zraka zajemal vlago in lahko pride do fermentacije. Poleg tega se lahko med zaradi različnih arom hitro navzame neprijetnih vonjav ali okusov.

Uporaba medu v gospodinjstvu 

Poleg zdravilnega učinka in uporabe pri prehladnih obolenjih je med uporaben še za mnogo več in se v gospodinjstvu lahko uporablja na različne načine. 

1. Med kot sladilo: Med lahko pri peki ali pri kuhanju izboljša okus omake, pečenke ali drugih jedi ter seveda vsega, kar ima sladek okus. Zakaj ne bi pripravili medenih piščančjih bedrc ali pa spekli peciva, ki se imenuje čebelji pik? Številni recepti vključujejo med v sladice, glavne jedi, priloge, smoothije ali omake. Med je seveda odličen tudi za sladkanje kave, čaja ali mleka. 
2. Med za zajtrk: Na toastu, kruhu, v muesliju ali kaši: med je odlična izbira za zajtrk. 
3. Med za nego obraza: Maske in kreme za obraz, ki si jih naredite sami, so v trendu. Da bi koži zagotovili dodaten odmerek vlage, se v številnih receptih za nego kože zmešajo jogurt, med in druge sestavine.   
4. Med za nego las: Med lahko lase neguje, hkrati pa jih tudi posvetli. To storite tako, da štiri žlice medu zmešate z žlico destilirane vode in vse skupaj dobro razporedite po laseh. Nadenite si kapo za prhanje, jo zavijte v brisačo in pustite delovati dobri dve do štiri ure. 
5. Med za razpokane ustnice: Doma izdelajte piling za ustnice z medom, olivnim oljem in rjavim sladkorjem, ki bo naredil čudeže in poskrbel, da bodo vaše ustnice spet prožne.   

NASVET: Skristalizirani med ponovno postane tekoč, če kozarec z medom preprosto postavite v toplo vodno kopel in ga počasi segrevate na nizki temperaturi – do največ 40 °C, da ohranite kakovost. ​​​​​​​