Antioksidanti proti prostim radikalom

• Kaj so antioksidanti?
• Primeri antioksidantov
• Prednosti in učinek antioksidantov
• Najboljši antioksidanti
• Kje najdemo antioksidante?

Kaj so antioksidanti?

V terminu antioksidant se skrivata dve besedi: „anti“ in „oksidant“. Medtem ko anti pomeni proti, gre pri oksidantih za visoko reaktivno kemijsko snov, ki ob stiku z drugimi molekulami lahko sproži oksidacijo (kemijsko reakcijo). Te oksidante v biologiji in medicini imenujejo prosti radikali.

Antioksidanti učinkujejo proti prostim radikalom, zato jih označujejo za njihove lovilce. Njihova naloga je poloviti proste radikale in jih narediti neškodljive. Obstajajo številni antioksidanti in s tem tudi načini, kako jim to uspeva.

Od kod prihajajo prosti radikali?

Prosti radikali so del našega okolja in pri različnih presnovnih procesih nastajajo tudi v telesu – včasih kot zaželen, drugič pa kot nezaželen stranski produkt.

Poleg tega obstajajo tudi prosti radikali, ki se absorbirajo iz zunanjih ali eksogenih snovi in jih telo samo razgradi v proste radikale. Tipični primeri takšnih zunanjih vplivov in vzrokov za oksidativni stres so:

• Okoljski toksini, kot so težke kovine (živo srebro, svinec ali krom) ali pesticidi: DDT (dikloro-difenil-trikloroetan), PCP (fenilciklidin) in PPBDE (polibrominatni difenilni eter).
• Cigaretni dim, ki vsebuje do tisoč prostih radikalov na izdih.
• Alkohol zaradi presnove v telesu.
• Sončna svetloba prek vpliva UV-sevanja na snovi v koži.

Nastanek prostih radikalov povzroča tudi izpostavljenost vročini, rentgenskim in radioaktivnim žarkom.

Oksidativni stres in njegove posledice

Prosti radikali so visoko reaktivne molekule, ki imajo en sam cilj: čim hitreje vstopiti v kemijsko reakcijo z drugo molekulo. Pri tem povzročajo tako imenovani oksidativni stres. Poškodovane so lahko molekule, presnovni produkti, encimi, hormoni in celo celične membrane. Zaradi reakcije, pri kateri nastanejo prosti radikali, se pogosto pojavi cela vrsta poškodb. Če prosti radikali poškodujejo DNK, lahko pride do mutacij in drugih resnih posledic, kot je razvoj degenerativnih bolezni ali raka.

Naj navedemo nekaj primerov bolezni, ki jih povezujejo z oksidativnim stresom:

• srčno-žilne bolezni,
• Alzheimerjeva bolezen,
• Parkinsonova bolezen,
• diabetes,
• določene očesne bolezni.

Primeri antioksidantov

Antioksidanti so zelo heterogena (mešana) skupina molekul. Vsem je skupen antioksidativni učinek, bistveno pa se razlikujejo po zgradbi in obliki. Trije najpomembnejši primeri antioksidantov so:

• vitamini, kot sta C in E;
• minerali in elementi v sledovih, kot so cink, selen in železo;
• sekundarne rastlinske snovi, kot so flavonoidi in karotenoidi.

Prednosti in učinek antioksidantov

Antioksidanti kot lovilci radikalov nevtralizirajo proste radikale. Številni antioksidanti reagirajo s prostimi radikali, ne da bi pri tem na novo nastajali prosti radikali. Nekateri imajo tudi zaščitno funkcijo in prekinejo kaskado poškodb, ki jih povzročajo prosti radikali. Služijo npr. zaščiti celic oz. njihovih membran – vežejo proste radikale in jih naredijo neškodljive. Elementi v sledovih so pogosto del posebnih antioksidativnih zaščitnih mehanizmov v telesu, kot so encimi.

Dobro je vedeti: Za zaščito pred prostimi radikali telo oblikuje celo mrežo antioksidantov. Antioksidanti delujejo vzajemno in imajo tako še večji učinek. To bi lahko opisali kot nekakšen imunski sistem proti prostim radikalom.

Najboljši antioksidanti

Najboljši antioksidant je tisti, ki ga telo v danem trenutku potrebuje. Pomembno je, da metabolizem in antioksidativno mrežo oskrbimo z vsemi potencialnimi antioksidanti.

Vitamini

K vitaminom z antioksidativnim učinkom spadajo vitamini A, C in E, pa tudi betakaroten in vitamin B2.

Minerali

Veliko mineralov in elementov v sledovih je del antioksidativne mreže. Sem spadajo cink, mangan, selen, baker in železo.

Sekundarne rastlinske snovi

Pomembno vlogo pri zaščiti našega organizma pred prostimi radikali igrajo polifenoli, flavonoidi, likopen, antociani in zeaksantin oz. karotenoidi.

Kje najdemo antioksidante?

Antioksidante najdemo v številnih živilih. To so na primer sadje in zelenjava, stročnice in oreščki ter žitarice in olja visoke kakovosti, kot je oljčno olje.

Zelenjava z antioksidativnim učinkom

Pri zelenjavi velja pravilo: bolj intenzivne barve je, boljši je njen učinek. Številni prehranski strokovnjaki govorijo o barvah semaforja:

• zelena zelenjava, kot so špinača, solata in spirulina;
• rumena zelenjava, kot sta paprika in korenje;
• rdeča zelenjava, kot so rdeče zelje, rdeča pesa, rdeča paprika in paradižnik.

Sadje, ki vsebuje antioksidante

Pravilo barv semaforja se lahko uporablja tudi za sadje. Obstaja široka paleta rastlinskih antioksidantov – od zelenega grozdja in rumenega ananasa do rdečih češenj in številnih vrst jagodičevja. Zaradi visoke vsebnosti vitamina C so dobri tudi vsi citrusi.

Druga antioksidativna živila

Poleg že omenjenih živil rastlinskega izvora, kot so sadje, zelenjava, stročnice, polnozrnati izdelki, oreščki in olja, so antioksidativna živila tudi izdelki, bogati z minerali in elementi v sledovih, kot so ribe in jajca. Ti telesu dovajajo visokokakovostne aminokisline in gradnike lipidov, ki prispevajo k lastni antioksidativni zaščitni funkciji telesa.