Kopriva: dragocena zdravilna in zelenjavna rastlina  

• Lastnosti in sestavine

• Kako se kopriva uporablja v naravni medicini?

• Nabiranje kopriv: Nasveti za zbiranje in obdelavo

• Kopriva v kuhinji: Zdravi recepti

• Kako lahko koprive koristno uporabimo na vrtu?

• Zaključek

Lastnosti in sestavine  

Kopriva (Urtica dioica), znana tudi kot velika kopriva, spada v družino koprivovk (Urticaceae) in je trajnica, odporna na zimo. Zraste do enega in pol metra visoko ter je razširjena po Evropi in Aziji. Najdemo jo v parkih, na naravnih travnikih, ob gozdnih robovih, v poplavnih območjih ali na vlažnih tleh, kjer uspeva predvsem na dušikovih in humusno bogatih tleh. Zato velja za t.i. indikatorsko rastlino za hranilno bogato zemljo. 

Njeni nasproti ležeči listi so grobo nazobčani, svetlo do temno sivo-zeleni in prekriti s pekočimi dlačicami, ki ob dotiku sprostijo koprivni strup. Ta povzroči neškodljive, a neprijetne kožne reakcije, kot so rdečica in izpuščaji. 

Kopriva je užitna in vsestransko uporabna. Bogata je z minerali, kot so kalcij, magnezij, kalij, železo in silicij. Poleg tega vsebuje vitamine A in C. Njena semena so dragocen vir omega-6 maščobnih kislin z linolno kislino ter vitamina E. V listih in pekočih dlačicah so odkrili tudi sledove acetilholina, nevrotransmiterja, katerega funkcija v rastlini še ni povsem raziskana. 

Poleg tega sta tako mala kot velika kopriva odličen vir rastlinskih beljakovin. V 100 gramih kuhanih listov je približno 7 gramov beljakovin, kar koprivo po hranilni vrednosti postavlja ob bok čičeriki ali fižolu. 

Miti o koprivi 

Bojazljive koprive, ki ljudem ostajajo v bolečem spominu, so del številnih legend in mitov: 

• Zaradi svojih pekočih dlačic je veljala za čarobno rastlino, s katero so se v mnogih državah Evrope branili pred čarovnicami, demoni in zlimi duhovi. 

• Za zaščito doma in posesti pred uroki so ljudje obešali šopke kopriv na vhodna vrata ali v hleve k živini. Tudi uživanje koprivnih palačink ali juhe naj bi razbilo moč onostranstva. 

• V Nemčiji je rastlina veljala za učinkovito zaščito pred strelo, saj je bila v germanski mitologiji povezana z bogom groma Donarjem. Koprive pri hiši ali na podstrešju naj bi varovale premoženje pred udarom strele. 

• Drug ljudski običaj, ki se ponekod ohranja še danes, vključuje pripravo koprivine juhe ali špinače na veliki četrtek. S tem naj bi preprečili pomanjkanje denarja. 

Poleg tega so bila predvsem semena koprive znana kot naravno sredstvo za povečanje moči in potence. 

Kako se kopriva uporablja v naravni medicini?  

V naravni medicini je kopriva zelo cenjena kot zdravilna rastlina. Njene sestavine: 

• spodbujajo presnovo, 

• delujejo diuretično (odvajajo vodo), 

• spodbujajo prekrvavitev, 

• zavirajo vnetja. 

Že švicarski zdravnik in naravoslovec Paracelsus (1493/94–1541) je rastlino uporabljal za zdravljenje bolečin v sklepih. Tudi danes naravna medicina priporoča koprivni čaj in izvlečke kot podporno terapijo pri revmatičnih težavah. Poleg tega se koprivni izdelki uporabljajo pri boleznih prostate, sečevodov in mehurja. Pomagajo tudi pri edemih in zastajanju vode v nogah. 

Pomembno: Zaradi diuretičnega delovanja koprivnih pripravkov se iz telesa izločajo tudi minerali, kar lahko na dolgi rok povzroči pomanjkanje. Zato je priporočljivo čaje in druge pripravke uporabljati le kot kuro, ki traja dva do tri tedne. 

Osebe z oslabljenim delovanjem srca in/ali ledvic naj se koprivam izogibajo. Najbolje je, da se pred uporabo koprivnih izdelkov posvetujete s svojim zdravnikom ali zdravnico. 

Nabiranje kopriv: Nasveti za zbiranje in obdelavo  

Liste in poganjke koprive lahko nabirate že od marca dalje. Obdobje nabiranja pogosto traja vse do novembra. Izberite lokacijo, ki je daleč stran od cest, polj in pašnikov. Tako zagotovite, da rastline niso onesnažene z izpušnimi plini, gnojili, pesticidi ali živalskimi iztrebki. 

Pri nabiranju nosite trdne vrtnarske rokavice iz usnja, da se zaščitite pred pekočimi dlačicami. Liste nato potegnite s stebel od spodaj navzgor. 

Kako obdelati liste koprive  

Če želite sveže nabrane liste uporabiti za kuhanje, je treba pekoče dlačice predhodno nevtralizirati. Liste na kratko blanširajte z vročo vodo ali jih povaljajte z valjarjem. 

Za shranjevanje koprive jih najbolje posušite tako, da šopke listov obesite na hladen, suh in temen prostor. 

Druga možnost za dolgotrajno shranjevanje je zamrzovanje. Liste drobno nasekljajte in jih shranite v zamrzovalno vrečko. Tako jih lahko preprosto hranite v zamrzovalniku ali hladilni skrinji. 

Kopriva v kuhinji: Zdrave ideje za recepte  

Kopriva je užitna. V kuhinji se najpogosteje uporabljajo mladi listi in vršički, ki imajo okus, podoben špinači. Prav tako lahko uporabite oreščkasto aromatična semena in cvetne popke. 

Med priljubljenimi koprivnimi jedmi so poleg čajev in svežih sokov tudi: 

• koprivni pesto, 

• koprivna "špinača", 

• koprivna juha. 

Poleg tega so posušeni listi in semena priljubljen dodatek za solate, zelenjavne jedi in jedi z jajci. 

Kopriva kot negovalni izdelek  

Zaradi visoke vsebnosti mineralov je kopriva odlična za nego las in lasišča. Zaradi svojih lastnosti, ki spodbujajo prekrvavitev in zmanjšujejo vnetja: 

• spodbuja rast las, 

• uravnava nastajanje maščobe in pH-vrednost, 

• preprečuje nastanek prhljaja in lišajev. 

V naši ponudbi najdete na primer šampone z izvlečkom koprive. Koprivno masko za lase pa si lahko preprosto pripravite tudi sami: 

1. Prelijte pest posušenih koprivnih listov s 500 mililitri vrele vode. 

2. Pustite, da se naparek 10 minut namaka. 

3. Tekočino nato precedite skozi čajno cedilo ali fino krpo in jo ohladite. 

4. Po umivanju las nežno vmasirajte čaj v lasišče kot tonik za lase. 

Kako lahko koprive koristno uporabimo na vrtu?  

Iz kopriv lahko pripravite hranilno gnojnico, ki vaše sadne in zelenjavne rastline oskrbi z dušikom, kalijem, fosforjem in silicijevo kislino. Poleg tega pomaga pri odganjanju škodljivcev. Priprava je preprosta in hitra: 

1. V posodo dajte en kilogram svežih, drobno narezanih kopriv. 

2. Dodajte deset litrov vode. 

3. Posodo pokrijte s pokrovom. 

4. Pustite, da se mešanica 10 do 14 dni namaka. 

5. Mešanico vsak dan premešajte. 

6. Ko mehurčki prenehajo nastajati, je gnojnica pripravljena za uporabo. 

Razredčite pripravljeno gnojnico v razmerju 1:10 z vodo in z njo zalijte svoje rastline. Za zatiranje škodljivcev prelijte koprivno gnojnico v razpršilko ali škropilnico in jo neposredno nanesite na rastline. 

Pomembno: Škropite le tiste rastline, katerih listov ne nameravate zaužiti, saj lahko obdelava na njih pusti neokusen premaz. 

Druge možnosti uporabe  

Zaradi visoke vsebnosti beljakovin so drobno nasekljani mladi listi koprive priljubljena začetna hrana za piščance in račje mladiče. Posušena stebla pa so hranilni dodatek za domače živali, kot so kokoši, koze, ovce, prašiči ali govedo. Koprive so tudi dragocen vir hrane za žuželke, kot so čebele – še en razlog več, da jih pustite rasti v kotičkih vrta. 

Ali ste vedeli, da se koprivna vlakna lahko podobno kot lan predelajo v trpežno tkanino, vrvi in mreže? Takšni materiali so bili cenovno ugodna alternativa lanu in so jih vse do 18. stoletja uporabljali predvsem revnejši sloji prebivalstva. 

Zaključek  

Kopriva si ne zasluži slovesa nezaželenega plevela. Kljub pekočim dlačicam, ki povzročajo kožne iritacije, je izjemno vsestranska prehranska in zdravilna rastlina. Hranilno bogata kopriva se že stoletja uporablja v naravni medicini in kozmetiki, v kuhinji pa je zdrava sestavina za juhe, pesto ali "špinačo". Poleg tega ponuja ekološke prednosti kot rastlinska gnojnica ali živalska krma. Ob pravilni uporabi se kopriva izkaže kot dragocen vir v prehrani, medicini in vrtnarstvu.