Psihodermatologija kot celostni pristop

• Kaj je psihodermatologija?
• Povezanost duševnosti in kože
• Kaj lahko storimo sami?

Kaj je psihodermatologija?

Že dolgo vemo, da so telesne funkcije in duševno stanje medsebojno povezani. Obremenjujoča situacija nas lahko dobesedno udari po želodcu, zaradi intenzivnega stresa lahko dobimo izpuščaje. Medtem ko se znanost že dlje časa ukvarja z vplivom duševnosti na črevesje, so raziskave na področju povezanosti duševnosti in kože še v povojih.

Kakšna čustva koži koristijo?

Na soodvisnost kože in duševnosti se navezujejo tudi številni reki in pregovori. Morda ste to, da vam nekaj zelo ustreza, že kdaj izrazili z besedami »Pisano mi je na kožo,«  ali pa ste se na novico z močnim čustvenim nabojem odzvali s stavkom »Kar kocine mi grejo pokonci!«. Nekatere izmed najbolj poznanih povezav s področja psihodermatologije so: 

• zardevanje, kadar nam je nerodno, 
• kurja polt, kadar nas je strah;
• nenadno potenje, kadar smo prestrašeni ali živčni; 
• pordeli madeži na koži, kadar smo razburjeni ali jezni; 
• izpuščaji in ekcemi, kadar smo pod stresom. 

Študije so pokazale, da je od 30 do 60 odstotkov vseh kožnih obolenj povezanih s psiho. Če ste zaradi težav s kožo že kdaj obiskali dermatologa, pa vam ta ni znal pomagati, priporočamo, da se pozanimate o psihodermatologiji. Število specialistov s področja psihosomatske dermatologije se v zadnjem času na srečo povečuje.

Povezanost duševnosti in kože 

Njuna soodvisnost temelji na človekovem biološkem razvoju: koža in centralni živčni sistem sta drug z drugim tesno povezana. Prek nevronskih poti čustva, ki jih doživljamo, dosežejo kožo in v njej sprožijo (negativen) odziv. Najbolje raziskano področje psihodermatologije je stres v vlogi dejavnika tveganja. Pokazalo se je, da stres vsaj deloma lahko prispeva k naslednjim boleznim: 

• nevrodermatitisu,
• luskavici, 
• oprivnici, 
• aknam in 
• herpesu. 

Kožne reakcije in stres

Nič nenavadnega ni, da nenadna močna čustvena obremenitev (na primer izguba ljubljene osebe zaradi razhoda ali smrti) povzroči izbruh bolezni, katere znakov prej nismo kazali. Pri že obstoječih obolenjih stres vodi do akutnih poslabšanj. 

Pri tem pogosto zapademo v začaran krog: Oseba se zaradi težav s kožo počuti nelagodno in je zaradi tega pod stresom. Prav to pa zopet vodi do novega poslabšanja in še večjega nelagodja. Psihodermatologija lahko pomaga pri iskanju poti iz tega labirinta. Enako velja za druge obremenjujoče težave s kožo, kot je intenzivno potenje, tudi na dlaneh, kadar smo razburjeni ali nas je strah, ali pa močno zardevanje.

Kaj lahko storimo sami? 

Ni vedno na vrat na nos treba poiskati strokovne dermatološke pomoči. Že samo zavedanje, da sta koža in duševnost povezani, lahko določeni osebi pomaga ubrati nov pristop do nege svoje kože. Naj vam naštejemo nekaj smernic s področja psihodermatologije, ki jih lahko vključite v svoj vsakdan:

Vsakodnevna sprostitev

Ker je stres najpogostejši psihosomatski vzrok za težave s kožo, je sprostitev prva na seznamu protiukrepov. Večkrat si privoščite dišečo sproščujočo kopel ali pa svojo dušo nahranite tako, da se prepustite brezdelju, ob tem ko z balkona zgolj opazujete sončni zahod. Poizkusite okrepiti svojo psihološko odpornost: Stvarem ne pustite, da se vas tako močno dotaknejo, v obremenjujočih situacijah pa prej potegnite črto. Še ena dobra možnost za ublažitev stresa in povečano tvorbo hormonov sreče, med drugim dopamina, je šport.

Pozitivne misli

Pozitiven pogled na življenje neizmerno vpliva na telesno počutje. To se še posebej pozna pri soočanju z vidnimi težavami s kožo, kot sta luskavica in rozacea. Ozavestite misel, da zaradi teh obolenj nimate razloga za sram ali zadrego, temveč so trenutno preprosto del vas samih.

Zadostna količina spanja

Kakovosten spanec v zadostnih količinah ima v psihodermatologiji pomembno vlogo. Med spanjem se v telesu odvijajo številni regenerativni procesi, med drugim tudi obnavljanje kožnih celic. Poleg tega se takrat sproščajo antioksidanti, ki v telesu zavirajo vnetne procese. Poskrbite, da boste vsak dan spali približno sedem do osem ur. To boste najlaže dosegli, če se boste že eno uro pred odhodom v posteljo ogibali raznih dražljajev, kot sta pametni telefon ali televizija. Popijte skodelico čaja za pomiritev, poslušajte mirno glasbo ali pa deset minut posvetite meditaciji, da se umirite. 

Lepotni rituali

Naj vam vsakodnevna nega telesa ne predstavlja bremena, temveč dobro priložnost, da storite nekaj zase. Pri tem svoji koži tu in tam privoščite malo razvajanja, na primer z dišečim oljem za telo, ki bo kožo preskrbel z dragocenimi hranili. Zmasirajte se s pilingom za telo, ki bo odstranil odmrle kožne celice in obenem spodbudil prekrvavitev. 

Pozitivna naravnanost do vaše kože bo že kmalu pripomogla, da se lahko njeno stanje začne izboljševati.