Miomi

• Kaj so miomi?
• Kje se lahko pojavijo miomi?
• UVzroki in dejavniki tveganja
• Značilne težave in posledice miomov
• Kako ugotovimo miome?
• Zdravljenje miomov: katere možnosti so na voljo?
• Kakovostno življenje z miomi: kaj lahko pomaga v vsakdanjem življenju

Kaj so miomi? 

Miomi, medicinsko imenovani tudi maternični fibroidi, so benigne tvorbe iz mišičnega tkiva, ki se razvijejo v maternici ali na njej. Lahko so precej neprijetni, včasih tudi zelo boleči. Vendar niso rakavi in iz njih tudi ne more nastati rak. Sestavljeni so iz enakih mišičnih celic kot sama stena maternice, le da nastanejo na mestu, kamor pravzaprav ne spadajo, in se včasih razvijejo v majhne ali večje vozliče.

Kje se lahko pojavijo miomi? 

Steno maternice sestavljajo predvsem mišice – z notranje strani jo obdaja sluznica, z zunanje pa tanka plast tkiva. Glede na to, kje miom raste, se imenuje drugače: 

• intramuralni miomi rastejo v mišični plasti maternice; 

• subserozni miomi rastejo na zunanji steni maternice; 

• submukozni miomi se nahajajo neposredno pod maternično sluznico; 

• cervikalni miomi rastejo v mišičnih plasteh materničnega vratu (cerviksa); 

• intraligamentarni miomi rastejo v vezivnem tkivu ob maternici. 

Vzroki in dejavniki tveganja 

Natančen vzrok za nastanek miomov do danes še ni v celoti pojasnjen. Raziskave pa so zanesljivo pokazale, da rast spodbujata ženska spolna hormona estrogen in progesteron. To pojasnjuje, zakaj se miomi pojavljajo predvsem v plodnem obdobju med puberteto in menopavzo ter se po menopavzi, ko tvorba hormonov počasi upada, zmanjšajo ali celo izginejo. 

Pomembno vlogo ima verjetno tudi družinska nagnjenost: če so imele miome Vaša mama ali sestra, je tveganje nekoliko večje. 

Drugi dejavniki, povezani z večjim tveganjem, so: 

• odsotnost nosečnosti: ženske, ki še niso rodile, so pogosteje prizadete. Kot možna razlaga se navaja predvsem odsotnost hormonskega premora zaradi nosečnosti. Brez teh premorov je vpliv estrogena stalno prisoten, estrogen pa spodbuja rast miomov. Nekatere teorije poleg tega predvidevajo, da lahko strukturne spremembe maternice med nosečnostjo in po njej – na primer zaradi spremenjene prekrvavitve ali preoblikovanja tkiva – delujejo nekoliko zaščitno; 

• izrazita prekomerna telesna teža: verjetno zato, ker lahko maščobno tkivo spodbudi tvorbo estrogena; 

• barva kože: iz še ne povsem pojasnjenih razlogov se miomi pogosteje in včasih tudi izraziteje razvijejo pri ženskah s temnejšo poltjo. 

Pomembno: tudi če je prisoten eden ali več teh dejavnikov, to nikakor ne pomeni, da se bodo miomi zagotovo razvili. Po drugi strani se lahko pojavijo tudi pri ženskah, pri katerih ni prisoten noben dejavnik tveganja.

Značilne težave in posledice miomov 

Številni miomi sploh ne povzročajo težav. Če se vendarle pojavijo simptomi, so pogosto takšni: 

• zelo močne ali posebno dolge menstrualne krvavitve: 

Nekatere ženske opisujejo krvavitve, ki so tako močne, da skoraj ne morejo zapustiti doma – higienske vložke ali tampone morajo pogosto menjati, včasih tudi ponoči. Če močne krvavitve trajajo dlje časa, imajo lahko posledice: slabokrvnost (anemijo) in pomanjkanje železa, ki se kažeta kot utrujenost, izčrpanost in bledica.  

• močne, krčevite menstrualne bolečine: 

Ne gre le za rahlo vlečenje, temveč za zbadajoče bolečine, ki lahko sevajo v hrbet ali stegna in včasih trajajo več dni.

• občutek pritiska in teže v spodnjem delu trebuha: 

Mnoge ženske opisujejo nenehno vlečenje, pritisk ali občutek teže, včasih tudi neodvisno od menstruacije.

• pogosta potreba po uriniranju ali zaprtje: 

Večji miomi lahko pritiskajo na sosednje organe, na primer na sečni mehur ali črevo. To se lahko kaže kot pogosta potreba po uriniranju, občutek, da mehurja nikoli ne izpraznite popolnoma, zaprtje ali občutek polnosti v trebuhu.

Miomi in plodnost 

Če so pri Vas odkrili miome in si želite otroka, si verjetno trenutno najpogosteje zastavljate naslednji vprašanji: 

Kako ugotovimo miome? 

Diagnoza je praviloma preprosta. Večje miome lahko zdravnice in zdravniki včasih zatipajo že od zunaj. Najpogosteje pa se miomi odkrijejo z ultrazvokom – skozi trebušno steno ali za natančnejši prikaz skozi nožnico (tako imenovana transvaginalna ultrazvočna preiskava). Preiskava je sicer nekoliko nenavadna, vendar ni boleča in zagotavlja zelo natančne slike. 

Če je potrebna dodatna razjasnitev, na primer za natančno določitev velikosti in položaja ali razlikovanje med različnimi spremembami tkiva, je lahko smiselna tudi magnetna resonanca (MRI). MRI je slikovna diagnostična metoda brez sevanja, ki omogoča zelo podrobne posnetke.

Zdravljenje miomov: katere možnosti so na voljo? 

Miomov ni treba vedno zdraviti. Če ne povzročajo težav ter ne vplivajo na plodnost ali nosečnost, je čakanje z rednimi kontrolami pogosto najpametnejša odločitev. 

Če je zdravljenje vendarle smiselno, so na voljo različne možnosti. Katera je prava za Vas, je odvisno od številnih dejavnikov: velikosti, položaja in števila miomov, Vaših težav ter tega, ali si še želite otroka. 

Hormonsko zdravljenje 

Hormonska kontracepcija, na primer hormonski maternični vložek, kontracepcijske tabletke ali mini tabletka, zavira rast maternične sluznice. Miomov sicer ne more pozdraviti, lahko pa zmanjša močne krvavitve in z njimi povezane krče ter bolečine. 

Druga skupina hormonov, tako imenovani agonisti ali antagonisti GnRH, zavira telesu lastno tvorbo estrogena. Ker estrogen spodbuja rast miomov, lahko te učinkovine povzročijo, da se miomi začasno zmanjšajo, in ublažijo težave. Dajejo se v obliki injekcij ali pršila za nos, vendar zaradi možnih neželenih učinkov le omejen čas. Povzročijo lahko težave, podobne menopavzi, kot so vročinski oblivi, potenje in glavoboli. 

Intervencijsko zdravljenje 

• Miomektomija je strokovni izraz za kirurško odstranitev posameznih miomov, pri kateri se maternica ohrani. Primerna je predvsem za ženske, ki si še želijo zanositi. Majhne miome je pogosto mogoče odstraniti s histeroskopijo ali laparoskopijo. Pri zelo velikih, številnih ali neugodno nameščenih miomih je lahko potreben tudi rez v trebuhu. 

• Pri histerektomiji se maternica v celoti odstrani. To je edina metoda, ki miome zanesljivo in trajno odpravi. Vendar po histerektomiji nosečnost ni več mogoča, zato je treba odločitev dobro premisliti. Poleg tega ima lahko slovo od maternice velik čustveni pomen: za mnoge ženske je ta organ pomemben del njihovega telesa in ženskega doživljanja same sebe. Po drugi strani je tudi to mogoče: številne ženske po operaciji poročajo o velikem olajšanju, saj nimajo več menstruacije in težav. 

• Embolizacija miomov je manj invaziven postopek, pri katerem se skozi majhen vbod v dimljah v krvne žile, ki oskrbujejo miom, vstavi tanek kateter. Te žile se nato ciljno zaprejo – miom se zmanjša, ker ni več prekrvavljen. 

• Pri usmerjeni ultrazvočni terapiji se miom od zunaj ciljno segreje z usmerjenimi ultrazvočnimi valovi in tako uniči. Poseg običajno poteka pod nadzorom MRI, da je mogoče valove natančno usmeriti v miom. 

• Radiofrekvenčna ablacija je novejši postopek. Pri njem se v miom vstavi tanka elektroda – skozi nožnico ali skozi majhne reze v trebušni votlini –, tkivo mioma pa se s toploto uniči in zmanjša. 

Opomba: Vaša zdravnica ali zdravnik lahko skupaj z Vami pretehta, katera možnost je za Vas najprimernejša. 

Protibolečinska zdravila 

Če so bolečine močne, je včasih potrebna preprosto hitra pomoč v obliki čim hitreje delujočega protibolečinskega zdravila. Zdravila iz skupine nesteroidnih protivnetnih zdravil (NSAR), na primer z učinkovinama ibuprofen ali diklofenak, sicer ne morejo odpraviti miomov, lahko pa občutno olajšajo težke dni.

Kakovostno življenje z miomi: kaj lahko pomaga v vsakdanjem življenju 

Miomi, ki povzročajo težave, so lahko resnično obremenjujoči. Močne krvavitve, krči in občutek, da ste za več dni povsem onesposobljeni, pogosto vplivajo na službo, zasebno življenje, partnerski odnos in nenazadnje tudi na samopodobo. 

Mnogim ženskam lahko pomaga: 

• toplota: termofor ali grelna blazinica na spodnjem delu trebuha lahko občutno ublaži krče; 

• nežno gibanje: joga, sprehodi ali raztezne vaje lahko spodbudijo prekrvavitev in nekoliko sprostijo krče. Vendar se v to ne silite, če Vam ni do tega; 

• rastlinski pripravki: nekatere ženske imajo dobre izkušnje z rastlinskimi pripravki, kot so navadna konopljika, rman ali čaji s krčem sproščujočimi zelišči, kot sta plahtica ali ingver. Za zdaj ni znanstvenih dokazov, da bi ti pripravki pomagali prav pri miomih. Kljub temu jih lahko poskusite; 

• vodenje dnevnika težav: če redno zapisujete, kdaj se pojavijo posamezne težave, na primer jakost krvavitve, bolečine in spremljajoči simptomi, lahko prepoznate ponavljajoče se sprožilce in vzorce. To so dragocene informacije tudi za Vašo zdravnico ali zdravnika ter lahko pomagajo pri iskanju konkretnih rešitev; 

• pogovor: odprt pogovor z ginekologinjo, partnerjem ali dobro prijateljico o nečem, kar Vas obremenjuje, se Vam morda sprva zdi »preveč zaseben«, vendar je lahko zelo razbremenilen.